V tem delu Slovenije zacveteli prvi zvončki

V slovenski Istri so prvič po 20 letih opazovanja že v novembru prvič zacveteli prvi zvončki. Zvončki so sicer rastline zime, ki se prebudijo v njenem drugem delu. K zgodnjemu cvetenju sta prispevala izrazita poletna suša in močno deževje v preteklih dveh mesecih, so sporočili iz ljubljanskega botaničnega vrta.

Zunanje okoliščine so bile letos v naravi prvič take, da je vse kazalo na možnost zgodnjega cvetenja zvončkov. Izrazita poletna suša, ki ji je sledilo močno deževje v preteklih dveh mescih, nato pa še zgodnja slana s kasnejšim ponovnim dvigom temperatur, so vzbudili razvoj te rastline. Letos so tako že 15. novembra opazili nekaj primerov zvončkov v fazi cvetne puščice, ki rine iz zemlje. Pod jesenskim listjem pa je bilo veliko razvijajočih se rastlin z zelo jasno vidnimi cvetnimi nastavki, sta v sporočilu za javnost zapisala vodja ljubljanskega botaničnega vrta Jože Bavcon in raziskovalka Blanka Ravnjak.

Krive so vremenske razmere

Navadni zvonček (Galanthus nivalis), ki raste v slovenski Istri, vsako leto začne cveteti že decembra, večinoma v zadnji četrtini meseca. Ta vrsta zvončka se je evolucijsko razvila v populacijo z zgodnjim cvetenjem, v slovenski Istri pa so vremenske razmere za njegovo poznejše cvetenje že pretople.

V Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani že več let spremljajo potomce zvončkov iz istrske populacije še na dveh mestih v tipičnem celinskem delu Slovenije. Ob tem so opazili, da zvončki praviloma prej zacvetijo v celinskem delu države. Vzrok za to je pogosto zgodnji mraz, ki v notranjosti države nastopi prej kot na obali. Letos so bile tako v celinskem podnebju zelo dobro razvite rastline vidne že v prvem tednu novembra, sta še zapisala Bavcon in Ravnjak.