V trgovinah že opozarjajo na prve posledice krize: primanjkuje teh izdelkov in živil

Svet, kot smo ga poznali še pred kratkim, se očitno spreminja hitreje, kot bi si želeli. Naftna kriza, negotovost glede oskrbe in skokovite spremembe na trgu energentov ne vplivajo več le na voznike in cene na bencinskih servisih, ampak vse bolj tudi na vsakdanji nakup. Prve spremembe se po opažanjih trgovcev že kažejo na policah, predvsem pri določenih tehničnih izdelkih, vse več pa je tudi vprašanj, kaj nas še čaka.

O tem, kako hitro se dvig cen naftnih derivatov pozna v trgovinah, smo vprašali Aleša Jagra, direktorja, odgovornega za oddelek tehnike, logistike, varovanja in investicij v Trgovinah Jager. Kot je pojasnil za Slovenske novice, se podražitev goriva že neposredno pozna pri dnevni logistiki.

Stroški so po njegovih besedah trenutno višji za približno šest do osem odstotkov, še bolj občutni pa so prevozi iz tujine. »Podražili so se tudi vsi prevozi iz tujine, odvisno od povpraševanja po prevozih, tudi do 40 odstotkov,« opozarja Aleš Jager.

FOTO: Jože Suhadolnik, Delo

Pritisk se je prenesel že na same izdelke. Na cenovnem udaru so predvsem tisti, ki so povezani z naftnimi granulati. »Dražijo so izdelki, predvsem gradbeni artikli, betonsko železo, izolacije, folije ...« Posebna težava pa se je po njihovih besedah trenutno pokazala tudi pri živilih, natančneje pri dobavi jajc.

V podjetju opažajo, da pri nekaterih izdelkih ne gre več le za višje cene, ampak tudi za pomanjkanje. »Do pomanjkanja prihaja na tehnično- gradbenih artiklih, kot so betonsko železo, izolacije, folije, umetna gnojila, pri živilih pa trenutno jajca …« 

Na vprašanje, ali se spremembe že poznajo tudi pri vedenju kupcev, Aleš Jager odgovarja, da »se je reakcija pokazala predvsem pri nakupih dizla in bencina, medtem ko v maloprodaji za zdaj še ne zaznavajo izrazite nakupovalne panike ali povečanega povpraševanja posameznih izdelkov, a prihaja že do pomanjkanja posameznih izdelkov.«

Aleš Jager pojasnjuje, da so trgovci cene prisiljeni dvigniti takrat, ko marža pade do točke, ko ne pokriva več stroškov poslovanja. Ti pa po njihovih ocenah še naprej rastejo. Manevrskega prostora za dolgotrajno blaženje podražitev zato ni veliko.