V tujino po kilometrino

Zaradi preprostega prehajanja meja z jugoslovanskim potnim listom in maloobmejnimi prepustnicami smo Slovenci dokaj zgodaj začeli v tujino organizirano hoditi tudi na smučanje. Najprej so smučarske izlete čez mejo, po večini v Avstrijo, organizirali smučarski klubi, kmalu so se jim pridružile potovalne agencije. Z rastjo standarda smo Slovenci v tujino začeli hoditi tudi na družinske smučarske počitnice v lastni režiji, sprva na najbližja koroška smučišča, potem na italijanska, zlasti v Dolomite, nato smo odkrili francoske Alpe. 
Množično smučanje Slovencev so spodbudile sarajevske zimske olimpijske igre leta 1984, ob velikem navdušenju nad smučanjem takrat skoraj muzejsko opremljena maloštevilna slovenska smučišča niso mogla več izpolniti domačih potreb. To smučarsko evforijo in povpraševanje so v sodelovanju z našimi turističnimi agencijami izkoristile druge alpske države, ki so nas začele vabiti na svoja smučišča, ki so pred našimi prednjačila v vseh pogledih, nekaj časa celo cenovno.

Skok na Koroško

V zadnjih dveh desetletjih so se slovenska smučišča tako glede novih žičniških naprav kot tudi urejenosti in dodatne zasneženosti v marsičem približala tujim, a zaradi zelenih zim in gospodarske krize se je število smučarjev zmanjšalo, morda celo prepolovilo. Zato razen med šolskimi počitnicami in ob lepih vikendih ni več čakanja v vrstah pred žičnicami in ne gneče na strminah. Gostinska ponudba je pestrejša in precej cenejša kot čez mejo. In zakaj kljub vsemu Slovenci še vedno, vsaj v času počitnic, hodimo na smučanje v tujino?

Zato, ker nas v vseh alpskih državah s celovitostjo zimske turistične ponudbe še vedno močno prekašajo. Pogosto ima samo eno smučarsko območje, ki je med seboj povezano z žičnicami in smučarskimi progami, več naprav in prog kot vsa slovenska smučišča skupaj. Za dobre smučarje je to glavni motiv. 
Samo uro ali dve čez severno ali zahodno mejo si pogosto zaradi popestritve za enodnevno smučanje v Avstriji izberejo Mokrine (Nassfeld), kamor se lahko iz Ljubljane pripeljejo prej kot v dveh urah. Če grejo čez Italijo, ne potrebujejo niti avstrijske vinjete. Dnevna vozovnica je sicer za kar 20 evrov dražja kot v Kranjski Gori, vendar pa dobri smučarji na dolgih progah naredijo toliko kilometrov, da se po ceni presmučanega kilometra lahko izenačijo z našim najbolj mondenim smučiščem. Tiste, ki gredo tja na počitnice, za vikend ali dlje, pa pritegnejo predvsem prenočitveni objekti, ki so bodisi skoraj na smučiščih ali pa se od njih do smučarskih prog lahko spustite na smučeh.

Drugo veliko smučišče na Koroškem je Bad Kleinkirchheim, ki ima v zadnjih letih veliko težav s snegom. Zato so tam uredili zelo dober sistem za zasneževanje. Za Bad se odločajo predvsem Slovenci, ki jim smučanje ni edini način preživljanja zimskih počitnic; kraj namreč premore sodobne terme z vsemi vrstami zdraviliške in rekreacijske ponudbe, in sicer tik ob vznožju smučišča. Prednost Bad Kleinkirchheima je tudi, da je z žičnicami in progami povezan z idilično gorsko vasico St. Oswald, z avtom pa je zelo hitro dostopno tudi visokogorsko smučišče Turracher Höhe, kjer je vedno dovolj naravnega snega in je mogoče drsati na zaledenelem jezeru. Od koroških smučišč je v zadnjih letih pri Slovencih zelo priljubljen tudi Katschberg, ki je od meje oddaljen slabo uro. Če se proti Avstriji zapeljete čez Ljubelj, vam ni treba kupiti vinjete in seveda tudi ne plačati predornine.

Povezani z Italijani

Zahtevnejši slovenski smučarji so že pred desetletji odkrili smučišča na Salzburškem in na avstrijskem Štajerskem, ki so povezana v največji smučarski sistem pri naših severnih sosedih Sportwelt Amade. Največ jih v tem sistemu izbere za počitnice najbolj znana središča, kot sta Schladming na štajerski strani in Flachau na sazburški. Vse več se jih za počitnice odpravi v kraj Radstadt, ki je nekje na sredini in kjer je veliko ceneje kot v krajih, ki prirejajo tekme za svetovni pokal v alpskem smučanju. Nastanjeni v Radstadtu se potem glede na vreme odločajo za smučanje ali na solnograški ali na štajerski strani. Na eni strani lahko sneži, celo dežuje, na drugi strani tega velikanskega smučišča pa je čudovito sončno vreme. Radstadt je tudi mestece z zelo bogato zgodovino, arhitekturo ter tudi živahnim celodnevnim in nočnim utripom.

Blizu naše zahodne državne meje z Italijo je najbolj priljubljeno smučišče Višarje, ki je z lepimi in dolgimi smučarskimi progami povezano s Trbižem. 
Najbolj neposredno je z italijanskim smučiščem povezano slovensko smučišče Kanin, kjer so tik pred novim letom spet pognali kabinsko žičnico iz Bovca. Tako bodo lahko naši smučarji spet kar na smučeh prek Prevale zapeljali na italijansko stran, kjer je še posebno ugodna smuka spomladi. 
Smučarji z obale vsaj v času šolskih počitnic zavzamejo furlansko smučišče Forni di Sopra, vse bolj priljubljeno smučišče pri Primorcih postaja največje smučišče v Furlaniji Zoncolan, veliko pa se jih vsako leto vrača v Civetto.

Med bolj oddaljenimi smučišči v Italiji je med slovenskimi smučarji zagotovo najbolj oblegan Kronplatz, ki pa je že v največjem smučarskem sistemu na svetu, Dolomiti Superski, ki ga lahko presmučate samo z eno smučarsko vozovnico. Seveda pa so bogati in raznoliki smučarski ponudbi v Dolomitih primerno visoke tudi cene.