V Vrbici pustno nemo gledališče - živi muzej pustnega izročila

KTD Vrbišće šjme je pred dnevi obogatilo slovenski kulturni prostor z izdajo dveh knjig, posvečenih vasi Vrbica in njenemu bogatemu izročilu. Gre tudi za pravšnji uvod v letošnje pustno dogajanje. Obe deli bosta namreč pomembno prispevali k ohranjanju snovne in nesnovne kulturne dediščine ter utrjujeta zavest o pomenu lokalne identitete. Prva knjiga z naslovom Vrbiški pust 1935–2025 je nastala ob 90-letnici prve pisne omembe Vrbišćih šjm. Knjiga v besedi in sliki predstavlja vse pomembne dogodke pustovanja med letoma 1935 in 2025. Bralca popelje skozi bogato tradicijo pustnih šeg in navad ter predstavi posamezne like in njihovo značilno nemo gledališče, ki se zgodi na pustno nedeljo na vaškem trgu in deluje kot živi muzej pustnega izročila. Takrat uprizorijo svojo nemo igro in se pokažejo v pustnem sprevodu.

KTD Vrbišće šjme Vrbica neguje in ohranja dragoceno pustno izročilo, ki v bistvu nima primerjave med sicer bogato primorsko in slovensko pustno dediščino. Polno je številnih originalnih posebnosti, ki jih ne najdemo nikjer drugje. Zato je izvirnost in enkratnost Vrbišćih šjm prikazana tudi v bogati pustni zbirki Slovenskega etnografskega muzeja (Sem) v Ljubljani. V knjigi Vrbišći pust 1935–2025 so predstavljeni tudi vsi dogodki, ki se odvijajo v pustnem obdobju v tem delu Slovenije in so del 90-letne tradicije pustnih šeg in navad ter nemega gledališča.

Od rituala do karnevala

Druga knjiga Hišna in ledinska imena Vrbice pa ohranja spomin na 43 hišnih imen in več kot sto ledinskih imen, ki so v rabi že več stoletij. Popis je obogaten s fotografijami vseh hiš v vasi ter z zemljevidi, na katerih so razvidne lokacije hišnih in ledinskih imen. Izdaja obeh knjig je rezultat skupnega dela in podpore številnih posameznikov.

Zahvala gre vodstvu KTD Vrbišće šjme za vso podporo in razumevanje pomena tamkajšnje dediščine, še prav posebna zahvala pa gre Marjanu Prosenu in Vladu Vinšku, pobudnikoma ideje o nastanku obeh del, ki sta z vztrajnostjo in predanostjo zbirala gradivo ter usmerjala sodelavce. Vrbiške maske so skrbno shranjene, kot rečeno, tudi v Semu, kjer je pravkar na ogled razstava Maske: od rituala do karnevala. V muzeju namreč hranijo sedem celotnih pustnih oprav vrbiških šem (beli in črni lovec, par belih šjm, ciganko, cigana in medveda), fotografije drugih pustnih likov ter različna kopita za izdelavo usnjenih obraznih mask.

Usnjene larfe

»Vrbiške šeme so pustna skupina z okoli šestdesetimi liki iz vasi Vrbica pri Ilirski Bistrici,« so nam povedali v Semu. »Liki se delijo na bele ali gosposke šeme in na črne šeme ali podložnike. Najbolj prepoznavna in po nastanku najstarejša lika sta beli in črni lovec (louc). Na pustno nedeljo v vasi zaživi nemo gledališče, v torek v vasi pripravijo poberijo, v sredo (na pepelnico) pa skupina pokoplje pusta.« Posebnost vrbiških šem so usnjene obrazne maske – larfe. »Vsak pustni lik ima namreč svojo larfo. Izdelava usnjene maske, ki je dolgotrajen proces, zahteva posebna znanja in veščine ter ustvarjalnost ter iznajdljivost izdelovalca. V prvi delovni fazi iz primernega lesa izdelajo kopito v velikosti in obliki glave (za vsak lik imajo svoje kopito). Usnje najprej namakajo v vodi, da se primerno zmehča. Nato ga napnejo čez kopito in pripnejo s posebnimi žebljički, da se posuši in dobi obliko. Tako oblikovanemu izrežejo odprtine za oči in usta, mu morda dodajo brke in gube, na koncu larfo še pobarvajo. Usnjene larfe zna izdelati sicer le še nekaj posameznikov, ki svoje znanje prenašajo na mlajše generacije. To so: Boris Čekada, Janez Čekada, Marijan Prosen in Tomaž Prosen.«

Najstarejši znani ohranjeni dokument o pustnih likih iz Vrbice je fotografija iz leta 1935, ko so šeme obiskale Ilirsko Bistrico. Takrat je skupina štela 28 likov, sodelovali pa so lahko le moški. Po drugi svetovni vojni so pustovanje obnovili, leta 1968 pa so vanj vključili še ženske.

Boris Čekada je bil dolga leta gonilna sila vrbiških šem. FOTO: Primož Hieng

V sprevodu sodelujejo tudi kmetice. FOTO: Primož Hieng

Značilna kalupa za izdelavo vrbiške maske. FOTO: Primož Hieng