Zasavje bržkone ni med najbolj turističnimi slovenskimi lokacijami, kljub temu pa imajo pokazati vrsto zanimivih stvari. V zadnjih letih se nove ideje rojevajo in uresničujejo projekti večinoma v sicer že minuli rudarski panogi. Spomin na rudarstvo, ki je zasavsko regijo zaznamovalo poltretje stoletje, je kljub zaprtju rudnikov še kako živ. Na različne načine ga ohranjajo tudi za mlajše generacije in prihodnje rodove, ki bodo ta pomembni del zgodovine revirjev poznale le po pripovedovanju in arhivih. V zasavskih dolinah imajo na temo rudarstva že več turističnih zanimivosti.
Vsak detajl je nastal z dušo.
Rudarsko društvo Srečno, rudarski muzej in učno pohodno pot, podzemne pohode in teke po rudniških jamah, kino v jami 40 metrov pod površjem, virtualni muzej 4. Dritl, skulpturo rudarskega junaka Prometeja, društvo Perkmandelc, rudarsko stanovanje, v vseh treh občinah kulinarične prireditve Funšterc, Grenadirmarš in Ajmoht ..., skozi Trbovlje, Zagorje, Hrastnik in Laško pa tudi večkilometrsko pohodno pot Srečno.
Po novem tudi za brbončice
Čeprav ima zasavska knapovska kulinarika tradicionalni vsakoletni festival v Zagorju, Trbovljah in Hrastniku, je idej za promocije zanjo še kar precej. V enem nekdanjih zagorskih rovov pri tribunah in mostu ljubezni so pripravili kulinarično rudarjenje. Gre za idejo Turističnega društva dediščine in tradicije Podkum in Zasavske ljudske univerze, da združijo tradicijo in učenje. V rovu so s pomočjo društva RMED Srečno uredili pol muzej, pol stanovanje. Na ogled so postavili različne stvari iz rudarskih časov, na koncu rova pa kuliso, kako so bila videti knapovska stanovanja.
Ideja Turističnega društva dediščine in tradicije Podkum in Zasavske ljudske univerze je bila, da združijo tradicijo in učenje.
»Vsak detajl je nastal z dušo. Zbrali smo originalne, ohranjene predmete iz nekdanjih časov, od pohištva, stvari, nekaj iz rudarskega življenja nad, nekaj izpod zemlje. Stare knapovske delovne in zdravstvene knjižice, potne liste, slovar knapovskih besed, milo in rudarske čevlje iz leta 1956, star denar, cigarete …« pravi Marija Čop iz gostišča Čop s Podkuma, ki v tem projektu nastopa kot turistična promotorka Zasavja in članica društva na Podkumu. Staro so kombinirali z modernim, na ogled in na prodaj so v rovu tudi nakit iz premoga oblikovalke Marjete Hribar, tematske razglednice, slovar imen knapovskih jedi in podobno. Na sredini rova je prostor tudi za brbončice. Na odprtju projekta in tudi za naprej so načrtovane pogostitve s knapovsko hrano. »Ponudili smo in bomo klobaso pasja radost in kruh, zasavsko jetrnico, rudarske jedi na knapovskih lopatah, bunkovec, taužentrožo, črno kavo in žgance, juho pržganko, grenadirmarš, zraven pa še pečena rebra, pohanega piščanca, tenstano zelje, puding z malinovcem in pečmuh. Slednje je zanimiva jed iz zabeljenih jabolk in fižola, zraven za spiti pa šmarnica, ki je bila nekoč na zasavskih krožnikih, danes pa je marsikdo verjetno ne pozna več,« doda Čopova.
Ajmer za spomin
Med predmeti iz rudarskega življenja, ki jih danes tudi v Zasavju ni več za vsakim vogalom, bo za obiskovalce verjetno najbolj sentimentalna stvar na ogled vedro premoga. V ajmerju oziroma po slovensko vedru so posebni kosi premoga. Gre za zadnji kuolm, kot Zasavci rečejo podzemnemu črnemu zlatu, ki ga je ob zaprtju zadnje zagorske jame leta 1996 za spomin na površje prinesel Janez Skrinar. »Celotna ideja je bila kot zaključni študijski krožek zastavljena z željo združiti dediščino in vseživljenjsko učenje. Upamo, da bo rezultat našega dela trajen kot nekakšen turistični produkt. Gre za še en dokaz, da če stopimo skupaj, se da narediti marsikaj,« pravi direktorica ZLU Polona Trebušak. In tako je nastala prva slovenska podzemna kuhinja z ostalo razstavo. Projekt bo najverjetneje živel v obliki pol muzej, pol TIC-točka. Kot si želijo, se bo v rovu dogajalo marsikaj.
Zadnji zagorski premog je najbolj sentimentalna stvar v rovu. FOTOGRAFIJE: Roman Turnšek
Knapovska zdravica novemu projektu na pot
Kdo si bo morda zaželel v rovu tudi prespati.
Jedača in posoda iz knapovskih časov
Jedilnik knapovske podzemne kulinarične ponudbe.
Med prvimi prejemniki pozdravov iz rova tudi Slovenske novice.
Šef edine slovenske podzemne pošte bo Perkmandelc.
Poroke, tematsko vodeni ogledi, različne delavnice, praznovanja rojstnih dni, dogodki Kamerat kameratu. Slednje je sicer čisto sveža ideja. Obiskovalci s seboj prinesejo hrano, organizator pa jo postreže in doda svojo pijačo. Idej imajo še kar precej. »Počakati je treba na sprejetje pravilnika na osnovi zakona o rudarstvu, ki bo uredil stvari v pravnem smislu. Zatem bomo izbrali upravljavca. To je zdaj občina, tovrstni objekti pa so v bistvu še v državni lasti,« pravi zagorski podžupan Janez Vovk.
Pozdravi za Slovenske novice
Poleg podzemne kuhinje se zagorski rov lahko pohvali s še eno unikatno ponudbo. V rovu imajo prvo čisto pravo slovensko pošto. Nabiralnik je namreč uradno registrirano poštno mesto. Ob njem sicer ne sedi poštni uslužbenec, bo pa vsake toliko za mizo mogoče srečati legendarnega podzemnega rudarskega škrata Perkmandelca. Drugih poštnih storitev pri nabiralniku sicer ne opravljajo, je pa možno pošiljati pošto tako v Sloveniji kot v tujino bodisi kot pisma bodisi razglednice in dopisnice. »Med tematsko obarvanimi klasičnimi poštnimi razglednicami, narejenimi prav za pošto v rovu, je ena od prvih romala tudi na naslov uredništva Slovenskih novic,« razkrije Čopova.
