Novembra bo minilo polnih 15 let od odmevnih hišnih preiskav, tudi na sedežu Sklada za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško (NEK) v Krškem in domu takratne v. d. direktorice Ksenje Žnideršič Planinc zaradi suma oškodovanja sklada. Preiskovalci so zbrali res ogromno gradiva in omenjena je morala leta 2015 prvič sesti na zatožno klop krškega okrožnega sodišča.
A sojenje se je v Krškem končalo, še preden se je zares začelo. Zaradi zahteve obrambe po izločitvi sodnice in prenosa krajevne pristojnosti je spis romal v Novo mesto. Krško sodišče je bilo namreč v tej zadevi ocenjeno kot »okuženo«: ista sodnica je odločala tudi v pravdi Sklada NEK proti Žnideršič Planinčevi, drugi krški sodniki pa so bili tako ali drugače vključeni v predhodno preiskavo. Tako se je zadeva selila na novomeško sodnijo, in ker je bilo gradiva res ogromno, čez 9000 strani, so ga morali v dolenjsko prestolnico pripeljati kar s kombijem.
Sklad NEK je od Žnideršič Planinčeve v pravdi zahteval približno 1,6 milijona evrov, a je bil civilni postopek prekinjen do pravnomočnega zaključka kazenskega postopka.
V Novem mestu se je zadeva razširila. Poleg prvotnih očitkov Žnideršič Planinčevi je tožilstvo dodalo še drugo kaznivo dejanje, pri katerem naj bi ji pomagala Matjaž Albreht in Klemen Hosta. Po obtožbi naj bi šlo za nakup podrejenih bančnih vrednostnih papirjev: Žnideršič Planinčeva naj bi kot vodilna v skladu naročila nakup, Albreht naj bi organiziral oziroma pomagal organizirati posel, Hosta pa naj bi nastopal kot navidezni kupec.
Hosta naj bi vrednostne papirje najprej kupil za približno 7,5 milijona evrov, nato naj bi jih Sklad NEK od njega kupil za 7,7 milijona evrov, razlika, približno 191.000 evrov, naj bi predstavljala protipravno pridobljeno korist, ki naj bi si jo trojica razdelila.

Za temi vrati je bila pred več kot 15 leti hišna preiskava.
Zdaj izločitev dela dokazov
In tu se je začel tek na dolge proge, ki mu še kar ni videti konca. Trojica je bila na novomeškem sodišču dvakrat oproščena. Da je bilo sojenje res temeljito, govori že dejstvo, da je bilo samo na prvem sojenju pred izrekom oprostilne sodbe junija 2017 opravljenih kar 17 obravnav. Sledili so pritožba, razveljavitev in novo sojenje.
Po obsodi razveljavitev
Po zadnji sodbi je bila Žnideršič Planinčeva obsojena zaradi dveh dejanj. Prvo je storila sama, ko je, kot navaja sodba, prodala varne državne obveznice ter kupila neustrezne obveznice Delo prodaja, d. d., in DZS, d. d. Škoda je znašala več kot 900.000 evrov, korist za obe družbi skupaj pa 1,8 milijona evrov.
Pri drugem dejanju naj bi sodelovali Žnideršič Planinčeva kot storilka ter Albreht in Hosta kot pomočnika. Sodba je zdaj razveljavljena.
Druga oprostilna sodba je bila izrečena junija 2022. Znova pritožba in nova razveljavitev. Tretja sodba iz februarja 2024 je bila obsodilna, spisana na kar 80 straneh. Ksenja Žnideršič Planinc je bila obsojena na leto in 8 mesecev zapora ter 4500 evrov denarne kazni, Matjaž Albreht in Klemen Hosta pa na 6 mesecev zapora in 2000 evrov denarne kazni. Tožilec Igor Vertuš je zahteval precej višje kazni.
Po pritožbah je sledil nov preobrat. Višje sodišče je sredi decembra lani sodbo spet razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno sojenje pred spremenjen senat z jasnim navodilom, da mora sodišče izločiti del dokazov, pridobljenih na podlagi odredbe za pridobitev podatkov prometa iz leta 2011. Gre za odredbo z dne 9. september 2011, ki ni bila zadosti obrazložena. Za tisto obdobje je že bila spisana po črki zakona, a ker so se v letih, ki so tekla, ti standardi zaostrili, očitno zdaj odredba ne dosega zahtevanih pogojev.
Odvetnica Klementina Fincinger je v sredo opozorila, da bi bilo treba posledično izločiti tudi celotno gradivo, ki je sledilo sporni odredbi. Gre za sklop hišnih preiskav Nacionalnega preiskovalnega urada 8. novembra 2011, ko so preiskovalci obiskali tri zasebne in devet poslovnih prostorov, med drugim sedež Sklada NEK, prostore DZS in Dela Prodaje ter dom Žnideršič Planinčeve. Žnideršič Planinčeva in Robert Krajnik iz DZS sta bila takrat celo pridržana, vendar sta bila še isti dan izpuščena.
Senat je v sredo torej tehtal, katere dokaze naj po navodilih pritožbenega sodišča izloči, o čemer bo izdan poseben sklep, se pa bo morala, kot veleva zakonodaja, izločiti tudi sedanja sodnica Alenka Kobe, ker je bila seznanjena z nedovoljenimi dokazi v spisu.
Zadeva bo zastarala leta 2031.