Konec zasebnosti: EU regulativa uvaja pregledovanje zasebnih sporočil in nam na vrata pošilja policijo

Si predstavljate, da s prijatelji, sodelavci, partnerjem klepetate preko katere od mobilnih aplikacij, si delite fotografije, videoposnetke, šale … in vse to poleg tistega, ki mu je reč namenjena, vidijo tudi v Bruslju? To bi lahko postala realnost že sredi oktobra. Danska, ki je prejšnji mesec za pol leta prevzela predsedovanje Evropski uniji, se namreč že nekaj časa trudi, da bi na ravni EU sprejeli regulativo, ki so ga kritiki poimenovali »Nadzor klepeta«, njegova strokovna oznaka pa je CSAM.

Z njim želijo nadzorovati komunikacijo med kriminalnimi združbami, predvsem bi tako radi čim hitreje stopili na prste pedofilom, ki na otroke prežijo na spletu ter si preko takšnih in drugačnih naprav in kanalov tovrstno gradivo tudi delijo, a na koncu se lahko zgodi, da se bomo pod lupo znašli prav vsi. V primeru, da bo predlog regulative, do katere so bile države članice še pred časom precej zadržane, zdaj pa ji postajajo vedno bolj naklonjene, sprejet, bo namreč konec zasebnosti, oblasti pa bodo lahko nadzorovale zasebno komunikacijo vseh vrst, tudi tisto, ki je zaščitena s šifriranjem.

Mnogi so ob tem sicer zamahnili z roko, češ da »nimajo kaj skrivati«, in da, »če Bruselj zanima stanje mojega zakona, pa ga naj«, čeprav vse ni tako zelo nedolžno, kot se morda zdi na prvi pogled.

Kaj je sumljivo, bi odločali algoritmi

Če ste do zdaj ženi ali možu poslali fotografijo otrok preko katere od aplikacij, denimo WhatsApp, tega ni videl nihče razen naslovnika. In tistih, ki jim je ta fotografijo pokazal. Fotografije niso mogli videti niti odgovorni pri WhatsApp. V primeru, da je kdo posumil, da ste pedofil in fotografijo delite oziroma ste do nje prišli na nezakonit način, je bilo treba pridobiti sodni nalog in policisti so lahko na podlagi naloga nato dostopali do vaših sporočil. Zdaj pa naj bi iz enačbe odstranili sodišče, potencialno sumljivo vsebino pa naj bi prepoznavala kar umetna inteligenca.

Ta bi s pomočjo algoritmov ugotovila, ali gre za sumljivo vsebino, in obvestila policijo. Če boste torej partnerju, staršem, prijateljem in drugim bližnjim, s povsem dobrim namenom in čiste vesti poslali fotografijo otrok, ki se denimo med počitnicami igrajo na plaži, se lahko zgodi, da bo algoritem to prepoznal kot fotografijo, ki bi jo lahko delil pedofil, vi pa se boste v trenutku iz ljubečega starša prelevili v kriminalca, opozarjajo nasprotniki predloga.

Slovenija bi predlog podprla?

Na spletu so se tako že pojavile različne peticije in pozivi k umiku ali vsaj spremembi predloga. A nasprotujejo mu v glavnem posamezniki, ki jih skrbi ne le za zasebnost in varnost, ampak v njem vidijo tudi potencialno cenzuro in nevarni nadzor. Velika večina držav članic EU pa naj bi predlog podpirala. Kot je pred dnevi poročal portal Visegrad24, naj bi bile proti zgolj tri države, in sicer Avstrija, Nizozemska in Poljska, slovenska vlada naj bi bila sicer po nekaterih informacijah še neodločena.

»Če bi se to res zgodilo, če bi bil predlog sprejet, bi bil to največji udarec za zasebnost, odkar internet obstaja,« pravi hrvaški strokovnjak za tehnologijo in urednik tehnološkega spletnega portala Bug Dragan Petrič.

Danski parlament sicer po poročanju portala Techradar še ni razkril podrobnosti novega predloga regulative, za katero se nekatere države članice EU trudijo, da bi bil sprejet že dve leti, a do zdaj ustreznega kompromisa še niso našli. V prvi različici je bilo denimo zapisano, da bi morali vsi ponudniki programske opreme za sporočanje izvajati »neselektivno skeniranje zasebnih sporočil«, predlog pa je naletel na močan odpor in Evropsko sodišče za človekove pravice je na koncu prepovedalo vsa pravna prizadevanja za oslabitev šifriranja varnih komunikacij v Evropi.

Junija lani je Belgija predlagala novo besedilo, ki bi ciljalo le na deljene fotografije, videoposnetke in spletne strani z dovoljenjem uporabnikov. Februarja letos je nato s strani takratne predsedujoče Poljske prišel nov kompromis, in sicer, da skeniranje šifriranih klepetov namesto obveznega postane prostovoljno in opredeljeno kot »preventiva«. Čeprav so strokovnjaki to različico ocenili kot »velik napredek«, predlog kljub temu ni dobil potrebne večine glasov.