

Markacije so prebarvali s sivim sprejem.

Tovrstna objestnost je redka, a ima lahko tragične posledice.

Prekrili so jih tudi na drevju. FOTOGRAFIJE: Gregor Berce, PZS



Minuli konec tedna so neznanci prebarvali markacije in napise na križiščih v smeri proti Luknji in mimo Bivaka pod Luknjo proti Kriškim podom. »S tem je na omenjenih planinskih poteh, ki jih urejajo prostovoljni markacisti PD Dovje - Mojstrana, ogrožena varnost planincev,« opozarjajo v Planinski zvezi Slovenije.
10.124 KILOMETROV
označenih planinskih poti imamo.
Planinsko društvo Dovje - Mojstrana je podalo prijavo na policijo zaradi varnosti in odgovornosti, saj je do zdaj neznani storilec s sivo barvo prebarval vse markacije in napise poteka planinskih poti na omenjenih križiščih v dolini Vrata.

»Napisi s podatki o smeri poti in času hoje so ključni za orientacijo planincev, brez njih je ogrožena varnost hoje,« je pojasnil Gregor Berce, načelnik Gospodarskega odseka PD Dovje - Mojstrana. Tovrstna dejanja so na naših planinskih poteh redka, a se občasno dogajajo, denimo na Nanosu in v dolini Kamniške Bistrice.
Napisi s podatki o smeri poti in času hoje so ključni za orientacijo.
Slovenija je ena izmed držav z najgostejšo, pa tudi zelo dobro označeno mrežo planinskih poti, pa poudarja Jože Rovan, predsednik Planinske zveze Slovenije: »Na podlagi markacij in usmerjevalnih tabel oz. napisov na skalah lahko planinci zanesljivo sledijo planinskim potem. Vandalizem, ki smo mu bili priča v Vratih, je k sreči redek pojav, vendar nedopusten, kajti lahko ogrozi življenje planincev. V njem se kaže tudi nespoštovanje do dela prostovoljcev markacistov, ki vse od ustanovitve Slovenskega planinskega društva leta 1893 nesebično skrbijo za našo varnost in ohranitev narave z urejenimi potmi.«

Kako prepredena mreža je to, pove podatek, da imamo skupno 10.124 kilometrov označenih planinskih poti, poleg tega pa Planinska zveza Slovenije bdi še nad okrog 2000 kilometri turnokolesarskih poti. »To pomeni, da bi lahko po slovenskih planinskih poteh prehodili četrtino poti okoli sveta, saj je obseg Zemlje približno 40 tisoč kilometrov. Če bi vse planinske poti v Sloveniji poravnali v eno, bi nas pripeljala do Los Angelesa ali pa do Tokia,« pravijo na Planinski zvezi Slovenije.