V časovni kapsuli je zapisano, da se je pred 18 leti vse skupaj začelo na novoletni zabavi članov Društva za ohranjanje dediščine Gradež. V prostorih stare sušilnice sadja so imeli razstavljenih le nekaj jaslic. V sproščenem vzdušju je Marko Šavli, kot se danes radi pošalijo domačini, »ko so zavore že nekoliko popustile«, predlagal, da bi naslednje leto jaslice postavili kar zunaj, po vasi. Predlog je naletel na dober odziv in tako se je začela zgodba, ki presega lokalne okvire. V krstni izvedbi je bilo jaslic sedem, drugo leto 25, tretje 50, četrto že čez 100, letos jih je na Gradežu na ogled 300, največ pa so jih našteli pred šestimi leti, in sicer 380. Gradež pri Turjaku je z leti postal prepoznaven kot eden najbolj obiskanih krajev v Sloveniji v božičnem času. Zbirka je razstavljena po vsej vasi. Pravljični motivi ob Odrešenikovem prihodu na svet nagovarjajo ne le iz skritih gradeških kotičkov – nadstreškov, hlevov, skednjev, starih kuhinjskih prostorov, votlin v drevju, z oken in iz kapel –, temveč tudi skozi priprta vrata stanovanjskih hiš oziroma bivalnih prostorov.
Organizator Šavli v umetni podzemni jami, ki simbolizira kraški svet na gradeški planoti.
Jaslice na križu.
Na balkonu.
Jaslice so osebna izpoved ustvarjalca, doživljanja božiča in notranjega miru, vsake nosijo svojo zgodbo
Ob letošnji, že 18. razstavi je v uvodnem nagovoru predsednik društva Lojze Senčar poudaril, da si vsako leto prizadevajo za obogatitev. »Tudi letos je nekaj jaslic povsem novih, nekaj jih je z nami že vsa leta ali pa so bile razstavljene večkrat. Trudimo se, da je vsakič malo drugače,« je dejal.
Advent je za Gradež nekaj posebnega. Jaslice niso le okras, temveč srčika božičnega sporočila. Po Senčarjevih besedah prav jaslice človeka znova usmerjajo k bistvu – k miru, upanju in bližini. Čeprav se v vasi čez leto zvrsti več dogodkov, jih prav božični čas vse poveže. »Vsi se na tak ali drugačen način potrudijo, da ustvarimo pravo praznično vzdušje,« je dodal.
Med razstavljenimi so tudi pet metrov dolge jaslice znane jasličarke Majde Kržič, ki skozi motive kruha, nečk in zibelke simbolno povezujejo vsakdanje delo, duhovni kruh in Jezusovo rojstvo. Kot poudarjajo na Gradežu, sicer ni mogoče govoriti o najlepših ali največjih jaslicah, ker »vsake govorijo po svoje in oznanjajo isto resnico – zgodbo o rojstvu, ki je temelj božičnega praznovanja,« je povedal Jože Bitenc iz Litije, eden izmed tistih, ki že od začetka krasijo gradeško planoto.
Na balkonu.
Te je društvu podaril Franc Šlajnar.
Na oknu.
»Jaslice so osebna izpoved ustvarjalca, doživljanja božiča in notranjega miru, vsake nosijo svojo zgodbo. Ponižnost in preprostost – Jezus se ne rodi v palači, temveč v hlevu, s tem jasli sporočajo, da je resnična veličina v skromnosti,« pravi Jani Jakob, rokodelec iz Dravelj pri Ljubljani, za jaslicami iz pletene slame. Marko Šavli, dolgoletni predsednik društva in gonilna sila projekta, je letos z družino na ogled postavil kar 70 jasli. Franc Šlajnar iz okolice Rakeka je društvu izdelal in podaril lične jaslice s kozolcem in božjo družino pod streho.
V umetno podzemno jamo, ki simbolizira kraški svet na gradeški planoti, je Andrej Jakob v 15 metrov dolgi votlini z izbrano razsvetljavo in jaslicami Brigite Juvan iz Pirnič pričaral božično pravljico – votlino, v kateri se je rodil Odrešenik.
Letos se je med Gradežane vrnil Lojze Budja, ki je pred leti navdušil z veliki jaslicami iz železa, tokrat pa obiskovalce nagovarja z božičnimi podobami iz lesa. Redni razstavljavci so tudi rezbarji iz Trzina, letošnji nabor pa je popestril akademski slikar Jože Bartolj.
Pri Zabukovčevih, kjer je tudi muzej starega kmečkega orodja, kozolec toplar izžareva domačo toplino in pristnost. Gospodinja Jožica je podpredsednica društva, jaslice pa je razporedila po okenski polici, medtem ko posebne, veliko večje z božjo družino vabijo na ogled pod kozolec.
4. januarja bo tudi razstava poprtnikov
»Med epidemijo razstava ni bila organizirana na klasičen način: po vasi je bilo razstavljenih 150 jaslic – brez vodenj, brez zaprtih prostorov –, a odziv obiskovalcev je bil izjemen,« se je ob odprtju letošnje zbirke spominjal Boris Zore, prvi predsednik gradeškega društva in del moštva, ki je pri roki ob vsakem dogodku.
Jani Jakob ob svoji stvaritvi iz pletene slame.
Jaslice Majde Kržič: vsakdanje delo, duhovni kruh in Jezusovo rojstvo.
Del članov društva, ki so zavihali rokave pri pripravi letošnje razstave (z leve): Boris Zore, Roman Jeglič, Lojze Senčar, Janez Petelin in Marko Šavli.
»Zame je bilo še posebno pomembno, da smo ljudi opozorili na stare primerke jaslic, ki so jih imeli doma. Zaradi razstave so se povzpeli na podstrešje ter našli stare, napol poškodovane in zaprašene. Nato so jih nekoliko popravili, očistili in jih postavili na ogled pred hišo. Jaslice so del naše kulturne dediščine,« je strnil Marko Šavli. V nedeljo, 4. januarja, ob 17.30 bodo jasličarski spektakel na Gradežu sklenili s tradicionalno razstavo poprtnikov in pokušino prazničnih dobrot.
