Več kot 40-odstotna rast zapiranja s.p.-jev: kaj se dogaja?

Število izbrisanih samostojnih podjetnikov v Sloveniji v zadnjih letih izrazito narašča. Podatki analitične platforme CompanyWall kažejo, da se je število izbrisov s.p.-jev v primerjavi z letom 2022 povečalo za več kot 40 odstotkov. Pri tem gre predvsem za povečano fluktuacijo med normiranimi s.p.-ji, ki delujejo v poenostavljenem davčnem režimu. Kljub temu pa več zapiranj še ne pomeni upada podjetniške aktivnosti. »Vsako leto se v Sloveniji še vedno odpre več s.p.-jev, kot se jih zapre,« poudarjajo na CompanyWallu. Leta 2024 je bilo po njihovih podatkih odprtih približno 21 odstotkov več s.p.-jev, kot jih je bilo izbrisanih, kar kaže na razmeroma visoko podjetniško dinamiko.

Najbolj izpostavljeni normirani s.p.-ji 

Podrobnejši vpogled v strukturo izbrisov razkrije jasno ločnico med podjetniki. »Podatki zelo jasno kažejo, da je fluktuacija bistveno večja pri normiranih s.p.-jih,« pojasnjujejo na CompanyWallu. Razlog za to vidijo predvsem v naravi te oblike poslovanja, ki omogoča hitro prilagajanje spremembam na trgu dela. »Normirani s.p. se pogosto uporablja kot nadomestek za zaposlitev ali kot začasna oblika dela, zato veliko podjetnikov dejavnost zapre takoj, ko pridobi redno zaposlitev,« dodajajo. To potrjujejo tudi številke za leto 2024. Dejavnost je prenehalo 3.620 s.p.-jev, ki so oddali zadnje letno finančno poročilo za leto 2023, medtem ko je bilo izbrisanih kar 12.548 normiranih s.p.-jev, ki v zadnjih petih letih niso oddali nobenega finančnega poročila.

Analitika zadnjih dveh let. FOTO: Companywall

Preoblikovanja v d.o.o. so izjema

Pogosta domneva, da se samostojni podjetniki množično preoblikujejo v družbe z omejeno odgovornostjo, se po podatkih CompanyWalla ne potrjuje. »Statusna preoblikovanja iz s.p. v d.o.o. predstavljajo razmeroma majhen delež izbrisov,« poudarjajo. Takšne odločitve so praviloma povezane z rastjo podjetja in investicijskimi potrebami. »S.p. kot pravnoorganizacijska oblika dolgoročno ni primerna za širitev, dokapitalizacijo ali vključevanje zunanjih vlagateljev,« pojasnjujejo. Regionalno je največ izbrisov zabeleženih v Osrednjeslovenski regiji, sledita Podravska in Gorenjska regija. Po dejavnostih pa prevladujejo storitvene dejavnosti, kot so podjetniško in poslovno svetovanje, izobraževanje na področju športa in rekreacije ter računalniško programiranje. »Med najmanj pogosto izbrisanimi so klasične obrtniške dejavnosti, kar kaže na večjo stabilnost realnega obrtniškega sektorja v primerjavi s storitvenimi dejavnostmi, ki se pogosto izvajajo bolj priložnostno,« poudarjajo. Pomemben podatek je tudi struktura izbrisanih podjetnikov glede na zaposlovanje. »Kar 72 odstotkov izbrisanih s.p.-jev nima evidentiranih zaposlenih.« Gre torej predvsem za podjetnike, ki so dejavnost opravljali sami. »S.p.-ji, ki imajo zaposlene, se zapirajo bistveno redkeje, kar potrjuje, da večina izbrisov zadeva mikro ali prehodne oblike poslovanja,« dodajajo.

Fotografija je simbolična. FOTO: Getty Images

Strukturni pritisk se bo verjetno nadaljeval

Po oceni CompanyWalla povečani izbrisi niso zgolj posledica trenutnih nihanj, temveč širših sistemskih dejavnikov. Samostojni podjetniki so izpostavljeni visokim tveganjem, od dolgih plačilnih rokov do obveznosti plačevanja DDV še pred dejanskim prejemom plačila. »S.p.-ji sami nosijo vsa poslovna tveganja, obenem pa jih dodatno bremenijo nove obvezne dajatve, ki pri tej obliki poslovanja v celoti padejo na eno osebo,« opozarjajo. Ocenjujejo, da brez sprememb v davčni in delovnopravni politiki ne gre pričakovati hitrega obrata. »Ne gre zgolj za kratkoročen pojav, temveč za strukturni trend, ki se bo ob nespremenjenih pogojih verjetno nadaljeval tudi v prihodnjih letih.«