Slovenski les je zlata vreden! FOTOGRAFIJE: Jože Miklavc
Učna ura za študente iz Ljubljane
Gozdarska kraljica Slovenije Neja Kokot in organizator Jože Jeromel
Letošnji najdražji hlod je hrast graden.
Za dobro počutje so poskrbele kmetice iz Mislinjske doline.
Neznansko velik hlod kostanja je prava umetnina.
Da gre za 20-letno tradicijo največje javne, mednarodne licitacije lesa v Sloveniji, je bilo ob odprtju dogodka slišati in videti (znova) v Pamečah pri Slovenj Gradcu. Ob regionalni in mednarodni cesti med Slovenj Gradcem in Dravogradom je že od začetka februarja na gradbenem zemljišču, ki ga cestna povezava deli na pol, pregledno zloženih kar 6050 najkakovostnejših hlodov, ki jih bodo že v prihodnjih dneh začeli odvažati kupci iz naše dežele in drugih držav. Gre za največjo borzo lesa v evropskem prostoru, ki privablja stroko, šolske ustanove ter organizirane skupine gozdarskih in lesarskih delavcev.
V organizaciji Zavoda za gozdove Slovenije, Zveze lastnikov gozdov Slovenije, Društva lastnikov gozdov Mislinjske doline, tamkajšnjih gozdarjev in podjetnika Jožeta Jeromla - Tiama gozdarstvo, d. o. o., iz Podgorja so pripravili dogodek vseslovenskega pomena.
6050 kosov hlodovine je bilo na licitaciji.
29.863,36 evra je dosegel najdražji hlod.
56 kupcev se je potegovalo za les.
Zbiranje ponudb po večini slovenskih prodajalcev, dovoz, sortiranje in prevzem lesa na poljanah okrog koroške prestolnice je vsako leto od januarja do konca februarja velik izziv za gozdarje in tamkajšnjo lokalno skupnost. Tudi tokrat so komajda zagotovili več hektarjev skladiščne površine na prostem, pravzaprav se že vsa leta ukvarjajo z iskanjem primernih lokacij za trimesečni najem. Javna in strokovno izvedena borza lesa je dobra in poštena priložnost za prodajalce, ki za najkakovostnejšo hlodovino iztržijo največ, dosegajo celo rekordne cene po kubiku tehničnega slovenskega lesa.
Kupci prihajajo iz številnih evropskih držav, posredno tudi iz Azije, trgovske lesne in komercialne verige pa les prodajajo tudi v Anglijo in Ameriko. Izkušnje iz Slovenj Gradca pa so veliko več kot le posel, saj se na začasnih deponijah vsako leto zbira tudi les posebnih, zelo iskanih vrst za izdelavo furnirjev, glasbil, armatur in oblog prestižnih avtomobilov in plovil, za specialno pohištvo, parket, lesne obloge in celo okrasne detajle. Lani so na licitaciji ponudili 6500 hlodov, ki jih je dalo v prodajo več kot 600 lastnikov gozdov, za odkup pa so prejeli okrog 17 tisoč ponudb za le nekaj več kot 50 kupcev.
Javna in strokovno izvedena borza lesa je dobra priložnost za prodajalce in kupce.
Podobno je letošnja prodajalna lesa na Koroškem postavila na licitacijo 6050 kosov hlodovine v skupni izmeri 6034 m3, kar je bila ponudba 554 lastnikov, ves les pa je za zdaj odkupilo 56 kupcev; 22 iz Slovenije, 10 iz Italije, 7 Avstrijcev, 5 Hrvatov, 4 Nemci in preostali iz drugih držav. Najvišjo ceno za hlod je dosegel hrast graden, 29.863,36 evra. Posekan je bil na Hrvaškem, kupec je iz Italije. Ta je kupil tudi hlod javorja rebraša, ki pa je dosegel najvišjo letošnjo ceno po kubičnem metru lesa, in sicer dobrih 14.008 evrov. Za cel hlod, ki je bil posekan v slovenskih gozdovih, je kupec ponudil 26.566 evrov. Zelo dobre cene so dosegli tudi oreh, smreka, macesen, jesen in še nekatere, tudi sadne vrste. Promet v prvem krogu licitacije ocenjujejo na 2,5 do tri milijone evrov, več kot polovica lesa gre v tujino.
Za zdaj je ostalo le 718 neprodanih manjših hlodov, ki pa bodo po prepričanju Jeromla prodani na drugi in tretji stopnji ponudbe. Kakovosten les so po večini pokupili domači kupci. »Januarja smo opravili dovoz 6050 hlodov na lokacijo v Pamečah, kjer je bilo mogoče razstaviti hlodovino in opraviti zaznambo vsakega hloda. Teden kasneje smo povabili na ogled predstavnike kupcev in izdelali katalog licitacije lesnih sortimentov. Ponudbe na javni licitaciji je oddalo 56 kupcev, podobno kot predhodno leto, cene pa so šle tokrat visoko nad dosedanje!« je zadovoljen Jeromel. »Največ hlodov je bilo prodanih v prvem krogu licitacije, ostalo je še okrog 500 m3 lesne mase, kar pa bomo prodali še zadnjim interesentom. Les je pripeljalo 554 lastnikov, večina iz Slovenije, nekaj pa tudi iz Avstrije, Hrvaške in Bosne. Kupci so nam povedali, da je les pretežno boljše kakovosti kot doslej, zato je dosegel pomembno višjo ceno.« Dodal je, da niti lokacija v Pamečah ni najprimernejša za transport in skladiščenje lesa, kar se je izkazalo ob slabih vremenskih razmerah, ko je bil zelo otežen dostop kupcev, tako da skladišče in razstavišče na prostem ostaja velik izziv.
Za javnost so kasneje spregovorili še druga gozdarska kraljica Slovenije, 21-letna Neja Kokot iz Rosalnic v Beli krajini, direktor zavoda za gozdove Gregor Daneu in predsednik zveze lastnikov gozdov Marjan Hren. Vsi so organizatorjem čestitali za največji tovrstni gospodarski podvig v državi, ki je znak dobrega upravljanja gozdov v Sloveniji, vpliva na gibanje povpraševanja po večletnih naravnih procesih in ujmah ter sanacij po povzročenih škodah, povečanih vlaganj in izobraževanja lastnikov. Dobro je, da se že kaže zmanjševanje sanitarnih posekov, ki je še do leta 2024 izkazovalo do 28 odstotkov poseka.
Ob sejmišču so bili razstavljeni gozdarsko-kmetijsko orodje, zaščitna oprema in stroji. Pomembno je bilo tudi druženje v času, ko se v gozdovih in na polju začenjajo sezonska dela, lastniki prodanega lesa in kupci pa si ob prazniku manejo roke, saj je vsak prodajalec in kupec dosegel svoje cilje. Jože Miklavc
Copyright © Slovenske novice 2025. Vse pravice pridržane.
