Večino pšenice po državi so medtem že poželi pri sosedih, v enem klasu kar 76 zrn

Minulo nedeljo je potekal na obrobju Dobrovnika, gre za slikovito njivo ob poti proti Bukovniškemu jezeru, pomemben dogodek, ki je znova poudaril pomen kmetijske in kulturne dediščine.

Prireditev v dvojezični občini Dobrovnik se imenuje Žetev 2000 zlatih zrn – praznik dediščine, kulture in povezovanja in je tudi letos povezal vse domačine, ljubitelje tradicije, številna društva ter goste iz celotne Slovenije. Simbolna žetev pšenice je potekala na star način, s srpi in kosami, nato pa še s starodobnim kombajnom.

Vse skupaj je spremljal bogat kulturni program z nastopom folklorne skupine iz Cankove.

Sončen nedeljski dan, kot namenjen za pospravljanje krušnega žita, se je začel že v jutranjih urah s prijetnim druženjem v Kulturnem domu Dobrovnik, kjer so udeležence pričakali gostoljubni organizatorji s toplim sprejemom in domačo pogostitvijo. V okviru spremljevalnega programa so si obiskovalci lahko ogledali Jakobovo proščenje ter obiskali domačo tržnico, kjer so se predstavili lokalni ponudniki z domačimi pridelki, rokodelskimi izdelki in kulinaričnimi dobrotami. Sledil je prevoz na prizorišče žetve s turističnim vlakom.

Udeleženci so nato simbolno sodelovali pri ročni žetvi zlatih klasov, tako kot so to nekoč počeli naši predniki. Pred začetkom žetve je strokovna komisija izbrala največji in najlepši klas, v katerem so našteli kar 76 pšeničnih zrn – največ doslej! Sicer pa so lansko jesen v Dobrovniku zasadili 3555 zrn pšenice. Mlačev se je izvedla z uporabo posebnega kombajna, pridelano zrnje pa se je v mlin odpeljalo z električnim avtomobilom, kar pomeni simbolno povezovanje tradicije, sedanjosti in prihodnosti.

Selitev v zamejstvo

Letošnja prireditev je del 25-letnega vseslovenskega projekta povezovanja slovenskih društev s pomočjo pšeničnega zrna. Od lanskega gostitelja prireditve TD Šentrupert je 3555 pšeničnih zrn že lani prevzel župan Občine Dobrovnik in predsednik domačega TD Marjan Kardinar. Idejo o simbolični žetvi so leta 1999 zasnovali člani KTD Babinci, ki so hoteli z 2000 zrni pšenice pozdraviti novo tisočletje, potem pa so jih poslali na simbolno pot po Sloveniji. Odtlej zrna vsako leto potujejo iz kraja v kraj, vsakič v drugo društvo, ki jih poseje, požanje in pripravi javne prireditve. Dobrovnik je tako že 24. slovenski kraj v tem projektu. Naslednje leto naj bi se zadeva selila naprej po zamejstvu, od Porabja do Koroške, Benečije, Istre, Medžimurja in se spet vrnila v Slovenijo.

Simbolna žetev je potekala na star način.

Obiskovalce in goste so tokrat po žetvi popeljali v lovski dom Dobrovnik, kjer so zaključili ob skupni malici, petju, plesu in zvokih Ansambla Fekonja. Na poti domov so se udeleženci lahko ustavili še ob Bukovniškem jezeru, v Vrtnariji Adamič v Strehovcih in tropskem vrtu v Dobrovniku.

Rastline bodo nižje

Na prireditvi, kjer je bilo kar nekaj gostov, smo se pogovarjali tudi z direktorjem KGZ Murska Sobota, dr. Stankom Kapunom, ki nam je zaupal, da je bilo letos v Sloveniji skupno posejanih približno 27.000 hektarjev pšenice, od tega 14.500 hektarjev polj v Pomurju, kar je več kot polovica vseh slovenskih površin. Prav tako je bilo v pomurski regiji posejanih 7500 hektarjev ječmena. Letina pšenice je po Kapunovih besedah sicer odvisna od tipa tal.

Žetev 2000 zlatih zrn je vseslovenski praznik dediščine, kulture in medsebojnega povezovanja.

»Na težjih tleh so bili pridelki sorazmerno dobri, na lahkih prodnatih tleh pa je dolgotrajna suša pustila posledice. Prve padavine so kakovost pridelka še omogočale, po poznejših deževjih pa so se pekarske lastnosti pšenice močno poslabšale,« je povedal Kapun. Žetev še ni čisto zaključena, saj krajevne padavine v zadnjih dneh ovirajo dokončanje žetve, a je po ocenah že več kot 90 odstotkov pšenice požete.

Kaj pa koruza? »Koruza je letos v Pomurju posejana na približno 25.000 hektarjih polj. Suša je na lahkih tleh povzročila vidno škodo,« je povedal Kapun, še zlasti pa tam, kjer se je koruza začela sušiti že v spodnjem delu rastline. Padavine, ki so sledile, so na težjih tleh bistveno izboljšale stanje, rast in razvoj sta se okrepila, zato ne pričakujejo večjih izpadov pridelka, pa čeprav bodo rastline verjetno nižje kot običajno. Koruza bo za žetev zrela med sredino septembra in začetkom oktobra, odvisno od vremenskih razmer in sorte. Stanko Kapun: »Če bo vreme ugodno, se bo žetev začela prej, v primeru obilice padavin pa se bo zamaknila.