

Fotografija je simbolična. FOTO: Getty Images

Miha Lobnik. FOTO: Joze Suhadolnik

Fotografija je simbolična. FOTO: Getty Images



Zveza organizacij pacientov Slovenije je v sporočilu za javnost opozorila, da številni novorojenčki v Sloveniji nimajo zagotovljenega izbranega pediatra. Po njihovih navedbah primeri niso omejeni na posamezna območja, temveč se pojavljajo po vsej državi, pri čemer so starši pogosto soočeni z zavrnitvami zaradi zapolnjenih pediatričnih ambulant. V sporočilu navajajo primer iz preteklega leta, ko je družina za novorojenega otroka zaman iskala pediatra v Ljubljani in širši okolici, tako v javnem kot zasebnem sektorju. Ambulante naj bi vpis novih otrok zavračale, podobna sporočila pa Zveza prejema tudi od staršev iz drugih delov Slovenije. V posameznih primerih novorojenčki po navedbah staršev ostajajo brez pediatra več tednov, ob opredelitvi pa je ta lahko tudi več deset kilometrov oddaljen od kraja bivanja.
Zveza organizacij pacientov Slovenije opozarja, da gre za sistemsko vprašanje, ki zahteva odziv odločevalcev. Problem so zaznali tudi ob lanskem Svetovnem dnevu varnosti pacientov, ki je bil posvečen varnosti obporodne zdravstvene oskrbe. Takrat so prejeli opozorila staršev in lokalnih skupnosti, vključno z obvestili županov, da država na njihove pozive glede nedostopnosti pediatrov ne odreagira. Kot enega ključnih razlogov za omejeno dostopnost pediatrov Zveza navaja dejstvo, da v pediatričnih ambulantah ostajajo opredeljeni tudi odrasli mladostniki po dopolnjenem 18. letu starosti. Po njihovem mnenju takšna ureditev zmanjšuje razpoložljive zmogljivosti za novorojenčke in mlajše otroke ter vpliva na pravočasno zagotavljanje preventivne in kurativne zdravstvene oskrbe.
Primarna pediatrična oskrba je v Sloveniji organizirana v okviru javne zdravstvene mreže, kjer so pediatri nosilci preventivnih pregledov, cepljenj in zgodnjega spremljanja razvoja otrok. Dostopnost pediatra v prvih mesecih po rojstvu ima ključno vlogo pri pravočasnem zaznavanju zdravstvenih in razvojnih odstopanj.

Na problem neenake dostopnosti pediatrov je opozoril tudi Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik. Ministrstvu za zdravje je izdal priporočilo za dopolnitev zakonodaje z namenom zagotavljanja enakih možnosti pri dostopu do primarne pediatrične zdravstvene oskrbe. Med predlaganimi ukrepi so določitev minimalnega in maksimalnega števila opredeljenih otrok na posameznega pediatra ter prilagoditev normativov, prav tako pa širitev izvajanja dela primarne pediatrične dejavnosti v okviru splošnih bolnišnic, porodnišnic in kliničnih centrov.
Podatki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) kažejo, da se je število otrok, mlajših od enega leta, brez osebnega zdravnika v zadnjih letih zmanjšalo. Leta 2019 je bilo brez izbranega zdravnika 3.342 otrok oziroma 17,8 odstotka vseh otrok v tej starostni skupini, po zadnjih podatkih pa je takšnih otrok 1.837, kar predstavlja 11,7 odstotka. Na ZZZS ob tem poudarjajo, da je upad deloma povezan tudi z manjšim številom rojstev.
Po veljavni ureditvi lahko mladostniki po dopolnjenem 18. letu starosti še naprej ostanejo opredeljeni pri pediatru, če se tako odločijo in če ambulanta to omogoča. Takšna možnost je bila vzpostavljena predvsem zaradi pomanjkanja družinskih zdravnikov, vendar ima posledice tudi za razpoložljivost pediatričnih ambulant.
Glede navedb, da so eden glavnih razlogov za nedostopnost pediatrov odrasli mladostniki, ki ostajajo opredeljeni v pediatričnih ambulantah, na ZZZS opozarjajo, da je treba stanje presojati celovito. Po njihovih podatkih je na primarni ravni še 55 pediatričnih ambulant oziroma približno 25 odstotkov vseh, kjer je še mogoče opredeliti nove otroke. Hkrati je prostih ambulant družinske medicine le 6,7 odstotka, zaradi česar je trenutno okoli 30.000 odraslih oseb opredeljenih v dodatnih ambulantah za osebe brez izbranega zdravnika. Na vprašanje o morebitni uvedbi obveznega izpisa odraslih pacientov iz pediatričnih ambulant na ZZZS odgovarjajo, da bi bilo obseg težav in možne ukrepe treba preučiti z več vidikov ter v sodelovanju z vsemi deležniki v zdravstvu, predvsem z Ministrstvom za zdravje. Ob tem opozarjajo, da bi bilo treba oceniti tudi morebitne negativne posledice za več kot 36.000 odraslih oseb, ki bi lahko zaradi takšnega ukrepa ostale brez osebnega zdravnika.

Vprašanje glavarinskih količnikov po navedbah ZZZS sodi v okvir zdravstvene politike. Vlada je v preteklosti s sindikatom zdravnikov sklenila dogovor, ki določa glavarinske količnike kot minimalno obremenitev pediatrov na primarni ravni, nad katero lahko odklanjajo nove opredelitve. ZZZS v tem okviru zavarovancem zagotavlja sezname pediatrov in podatke o tem, ali posamezne ambulante še sprejemajo nove paciente.
Glavarinski količniki določajo obremenitev zdravnikov v primarnem zdravstvu in vplivajo na to, ali ambulanta sprejema nove paciente. Ko pediater doseže določeno mejo, lahko odklanja nove opredelitve, kar neposredno vpliva na dostopnost za novorojenčke in mlajše otroke.
Na ZZZS poudarjajo, da so od leta 2022 vse storitve na primarni ravni, tudi pri pediatrih, plačane količinsko neomejeno glede na dejansko realizacijo izvajalcev. Poleg tega že več let izvajajo javne razpise za dodatne time otroških in šolskih dispanzerjev. Kot dolgoročne rešitve navajajo tudi večji vpis študentov medicine v specializacijo pediatrije, večje vključevanje specializantov na primarni ravni, spodbujanje zaposlovanja pediatrov v osnovnem zdravstvu ter vključevanje upokojenih pediatrov.