V tujih medijih je nedavno odjeknila zgodba 22-letne Kayley Boda iz Anglije, ki danes bije eno najtežjih bitk svojega življenja. Vejpati je začela že pri 15 letih, zdaj pa se bori za vsak vdih, saj je zbolela za agresivnim pljučnim rakom. Zdravniki pravijo, da ji je ostalo še približno leto in pol življenja. Njena zgodba odpira vprašanje, ki zadeva tudi Slovenijo oziroma mlade po vsem svetu, ki so pričeli uporabljati podobne nikotinske izdelke v mladih letih.
Kot je znano, je pred skoraj letom dni v Sloveniji v veljavo stopila zakonodajna prepoved vseh arom, razen tobačnih, v elektronskih cigaretah in njihovih polnilih. Ravno te arome so bile zelo privlačne za mlade, država pa je s prepovedjo skušala doseči, da bi zanimanje za e-cigarete med mlajšo populacijo upadlo. Zanimalo nas je, kakšno je stanje danes: je prepoved delovala ali spodbudila razcvet črnega trga?
Na Finančni upravi RS pravijo, da so v letu 2025 odkrili skupno 120 primerov tihotapljenja in drugih nedovoljenih ravnanj s tobakom in tobačnimi izdelki, od tega 950 kosov elektronskih cigaret s polnili. Furs poudarja, da se spletna prodaja elektronskih cigaret, kadar jo izvajajo fizične osebe, »najpogosteje oglašuje preko socialnih omrežij«. Po njihovih besedah posamezniki takšne izdelke pogosto naročajo iz tujine, saj spletna prodaja tobačnih in povezanih izdelkov v Sloveniji ni dovoljena. Prepovedane izdelke finančna uprava pogosto odkrije tudi v poštnih pošiljkah. Še bolj zgovorno je njihovo opozorilo o tem, komu je takšna prodaja namenjena. »Zaznavamo preprodajo med fizičnimi osebami. Predvsem dojemljivi za nakup so mladi, saj se prodaja pogosto vrši v okolici šol in barov, kamor mladi zahajajo,« so zapisali.
Kayley je po 7 letih vejpanja ostalo še približno leto in pol življenja. Simbolična fotografija. FOTO: Chinnapong Getty Images/istockphoto
Za več kot sto tisočakov glob
Med najpogostejšimi kršitvami zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov je, kot pravijo na Fursu, prepovedana prodaja ali dajanje teh izdelkov na trg s strani posameznika. V zadnjih dveh letih, od 1. januarja 2024 do 31. decembra 2025, so izdali 37 odločb o prekršku po 2. alineji tretjega odstavka 43. člena ZOUTPI in izrekli globe v skupni višini 105.000 evrov. Kot so pojasnili, je šlo za prepovedano prodajo različnih tobačnih in povezanih izdelkov, »vključno z elektronskimi cigaretami s prepovedanimi aromami«.
Natančnejšega razreza samo za e-cigarete s prepovedanimi aromami niso mogli dati, saj ne vodijo podatkov o prekrških glede na vrsto izdelkov. So pa dodali, da zaznavajo tudi nezakonit uvoz elektronskih cigaret z aromo iz tretjih držav in nezakonit vnos iz držav članic EU. Zaradi tega so izdali sedem odločb o prekršku in izrekli globe v skupnem znesku 2.300 evrov.
Simbolična fotografija. FOTO: Brendan Mcdermid Reuters
Neznana sestava in škodljive primesi
Odgovor Nacionalnega inštituta za javno zdravje je bolj zadržan, a nič manj poveden. Na NIJZ pravijo, da nimajo podatkov, na podlagi katerih bi lahko ocenili učinke prepovedi arom v elektronskih cigaretah na uporabo med mladostniki ali na morebitne prehode k drugim tobačnim oziroma nikotinskim izdelkom. Ob tem poudarjajo, da Finančna uprava sicer poroča o določenem zniževanju količin elektronskih cigaret in tekočin, sproščenih v prodajo, vendar ti podatki »ne omogočajo neposrednih zaključkov o vedenju mladih«.
Prav tako na NIJZ sistematično ne spremljajo uporabe naprav, kupljenih na neformalnih trgih, torej na črnem trgu ali prek spletnih nakupov iz tujine, zato teh trendov ne morejo komentirati. Kljub temu opozarjajo, da takšni izdelki lahko pomenijo dodatno nevarnost. Kot pravijo, lahko predstavljajo dodatna tveganja »zaradi neznane sestave, neustreznega nadzora kakovosti in morebitnih škodljivih primesi«.
