Njegova tradicija, kakovost in pomen za tovrstno glasbo so se v Šaleški dolini stopnjevali, kasneje predvsem po zaslugi idejnega ustanovitelja, kulturnika in citrarja, pokojnega Marjana Marinška ter naslednika citrarskega pedagoga Petra Napreta. Da se je festival obdržal tudi v sklopu zavoda Festival Velenje, gre zahvala vodstvu, direktorici Barbari Pokorny in strokovnemu vodji Matjažu Šaleju, ki že vrsto let drži v rokah vse niti organizacije in posodabljanja dogodka z mednarodno veljavo.
Od 8 do 65 let
Kot je povedal Šalej, je festival Prešmentane citre leto dni starejši kot Pikin festival, oba pa sta Marinškova otroka. Na odru Kulturnega doma v Velenju so se tokrat najprej predstavili člani Glasbene skupine na citrah in oprekljih Citroprekelj iz Bele krajine. Največja zanimivost so gotovo dodana glasbila, male cimbale oziroma oprekelj, ne gre pa spregledati starostnega razpona glasbenikov, ki štejejo od 8 do kar 65 let. Tako je ansambel na moč simpatičen in z vodjo Damjano Praprotnik tudi strokovno prepričljiv. Citroprekelj deluje že šesto leto, gotovo pa je pred njim še lepa prihodnost.
Glasbeniki Cikloprekelj so se predstavili na malih cimbalah.
Grajsko dvorišče je bilo polno ljubiteljev citer.
Eno leto so starejše Prešmentane citre od Pikinega festivala.
Matjaž Šalej že vrsto let drži v rokah vse niti organizacije.
Skupina ima izdelan bogat scenarij, pravo glasbeno potovanje po Sloveniji, ki ga v prepletu spremljajo zanimive zgodbe. Tako so se predstavili tudi na osrednjem kulturnem odru v Velenju, ko sta se jim pridružila tudi violinistka Ksenija Abramović in z orglicami Branko Banjevac. »Citrarski festival se večinoma organizira v treh dneh kot koncertni večeri, kar se izide, ker imamo v Sloveniji veliko dobrih citrark in citrarjev, da ni pretežko izbrati izvajalcev,« je povedal Napret. »Vsako leto skupaj s sodelavci razmislimo, koga uvrstiti v program. Tokrat smo se odločili tudi za zanimivo skupino Citroprekelj iz Bele krajine. V orkestru poleg citer igrajo tudi na oprekelj oziroma male cimbale, pri nas že skoraj pozabljeno strunsko glasbilo, saj se ga v glasbenih šolah ne poučuje, citre pa na srečo tudi uradno že 33 let.«
Cvetje za umetnici
Pravi citrarski šov sta drugi dan uprizorili Neli in Karmen Zidar Kos iz Savinjske doline. V Velenju sta sprejeti že skoraj kot domačinki in izjemni glasbenici. Nazadnje sta na tem festivalu nastopili pred 10 leti in bil je že skrajni čas, da sta spet ozaljšali festivalski oder. Na Velenjskem gradu je bila pasaža osrednje dvorane na prostem zapolnjena do zadnjega kotička, navdušeni poslušalci pa so lahko dve uri uživali v jagodnem izboru repertoarja sestrskega dua. Zaigrali sta zahtevna dela, poljudno citrarsko glasbo slovenskih avtorjev, grške in dalmatinske zimzelene in za zaključek, v slovo od nepozabne Milene Zupančič, Cvetje v jeseni. Cvetje sta prejeli tudi sami umetnici z željo, da se njuna umetniška pot nadaljuje.
Citrarki Neli in Karmen Zidar Kos sta po desetletju v Velenju znova zablesteli.
Thomas Baldauf je koncertiral v Vili Bianci.
Najpomembnejši slovenski festival citer se je tudi mednarodno obarval že leta 1994, ko je Marinšek v Velenje na pobudo Napreta privabil svetovno znanega citrarja Rudija Knabla (1912–2001). Za njim so se na festivalu zvrstili nastopajoči iz Avstrije, Nemčije in Češke. Tokrat se je na povabilo odzval Thomas Baldauf, sloviti citrar iz nemške zvezne dežele Saške. Baldauf ima v repertoarju klasične citrarske skladbe in popularne melodije, kar pritegne tudi manj zahtevno občinstvo. Tretji koncertni večer se je odvil v Vili Bianci v Velenju, Baldauf pa je z interpretacijo dokazal, da se da tudi na citrah, po njegovo s klavirjem za reveže, izpeljati vse glasbene sloge, od renesanse do rocka. To je njegovo osrednje glasbeno poslanstvo s pedagoškim delom, skrbjo za predstavitev citer kot sodobnega in vsestranskega instrumenta.
Zvezdnikove citre
Festival Velenje že 38 let prireja citrarski festival.
Slovenija je resnično citrarska dežela.
»Citrarski festival v Velenju tako nadaljuje svoje poslanstvo že skoraj štiri desetletja ter potrjuje, da je Slovenija resnično citrarska dežela, kar nam priznavajo tudi tuji poznavalci in, ne nazadnje, visokošolske glasbene institucije v tujini,« je še sklenil Peter Napret.
Peter Napret je glasbeni pedagog, ki igra tudi violino.
Na festivalskem odru so se zvrstili že številni gostje iz Avstrije, Nemčije in Češke.
