Burno v parlamentu, Golob: Janša je grozil, da me bo poslal na Dob

Prvak SDS Janez Janša je danes v DZ po pričakovanjih dobil mandat za sestavo četrte vlade. Kljub tajnemu glasovanju presenečenj ni pričakovati. Pod njegovo kandidaturo so se poleg poslancev SDS podpisali še NSi, SLS, Fokus in Demokrati, ki so v četrtek sklenili tudi koalicijsko pogodbo (tukaj si jo lahko preberete). Podpise pod kandidaturo Janše so prispevali tudi v Resnici. Koalicijski sporazum za prihodnji štiriletni mandat so podpisali prvaki bodočih vladnih strank, Janša, predsednik NSi Jernej Vrtovec, predsednik Demokratov Anže Logar, predsednica SLS Tina Bregant in predsednik Fokusa Marko Lotrič.

Tako je bilo pričakovati, da bodo poslanci teh poslanskih skupin Janšo podprli tudi na tajnem glasovanju na današnji izredni seji. Janša lahko, če ne bo presenečenj, računa na 48 glasov poslancev omenjenih strank in Resnice ter najverjetneje tudi dveh poslancev narodnih skupnosti. Tako bo predvidoma že četrtič postal predsednik vlade.

Volitve predsednika vlade (prenos iz DZ):

 

 

15.50 V razpravi o mandatarskem kandidatu očitki o prelomljenih obljubah

V razpravi o kandidatu za mandatarja Janezu Janši na izredni seji DZ se iz opozicije vrstijo očitki o prelomljenih obljubah njegovih podpornikov, pa tudi opozorila pred razkrajanjem javnega zdravstva, šolstva in medijev. V koaliciji pa so prepričani, da bo nova koalicija za razliko od sedanje, ki da ni delala za ljudi, poskrbela za razvoj države. Iz opozicijskih vrst je bilo slišati, da so nastajajočo vlado omogočile predvsem prelomljene obljube poslancev Demokratov in Resnice. Nataša Sukič (Levica in Vesna) jim je očitala, da so obljubljali »poštenost, boj proti korupciji in predvsem gradnjo mostov«. »Jaz teh mostov seveda ne vidim. Vidim pa, da nekaj tednov po volitvah s SDS sestavljate najbolj desno vlado v Republiki Sloveniji doslej,« je dejala Sukičeva. 

Katja Kokot (Resnica) pa ji je odvrnila, da mostov »res ne moreš videti, če nosiš plašnice in vidiš samo sebe in svoj majhen mehurček, v katerem živiš«.

13.00 Golob: Janša je grozil, da me bo poslal na Dob

Odhajajoči premier in predsednik Svobode Robert Golob je na izredni seji DZ dejal, da je najverjetnejši mandatar na zadnji seji sveta za nacionalno varnost odkrito grozil prisotnim, »vključno z mano, da me bo poslal na Dob«. Obenem je Janši očital, da se kiti z domoljubjem, a da je prav on največja grožnja suverenosti in demokraciji Slovenije.

»Z veliko pozornostjo sem prisluhnil govoru Janeza Janše o tem, kakšno Slovenijo si predstavlja in v kakšni Sloveniji želi živeti, prisluhnil sem besedam o suverenosti in demokraciji, ampak tudi sam se pridružujem mnogim, ki menijo, da ste prav vi največja grožnja suverenosti in demokraciji Slovenije,« je bil v današnji razpravi o mandatarskem kandidatu Janši na seji DZ oster predsednik največje parlamentarne stranke Golob.

Dobiti denar iz Madžarske za vzdrževanje lastnih strankarskih glasil in to poplačati s tem, da se »proda slovensko premoženje ozkemu krogu Viktorja Orbana«, po Golobovih besedah ni nekaj, kar bi lahko bila suverenost. Prav tako nikoli ne bo suvereno dejanje »uporaba najzloglasnejše zasebne obveščevalne službe Black Cube za to, da se z lažmi vpliva na volitve v Sloveniji«, meni premier, ki opravlja tekoče posle.

Afera Black Cube je bila po Golobovih besedah največji škandal v zgodovini Slovenije. »In žal prihaja od človeka, ki se najbolj kiti ravno z domoljubjem,« je dodal.

Golob je tako Janši očital, da se njegova prava narava pokaže, ko dobi oblast. »Vi si predstavljate demokracijo, da si vsak, ki si drzne reči besedo proti vam, zasluži samo najhujše,« je dejal Golob.

Novi, po Golobih besedah nenačelni koaliciji je očital, da s tem, ko prepoveduje referendum o zadevah, kot so privatizacija zdravstva in demontaža pokojninske blagajne, ne želi živeti v demokraciji, pač pa »v tajnosti vaših soban, v tem, da bo državni zbor z valjarjem manjšinske vlade in večinske koalicije uveljavljal voljo proti ljudem«.

»Grozili ste, še preden ste se oblikovali v vlado, in še vedno grozite nevladniku in civilni družbi, grozite sindikatom,« je nizal Golob. Ob tem pa razkril, da naj bi Janša na seji sveta za nacionalno varnost po volitvah, na katero je bil povabljen, vpričo predsednice republike Nataše Pirc Musar odkrito grozil prisotnim, »vključno z mano, da me bo poslal na Dob«.

Sicer pa je Golob nastop v DZ izkoristil tudi za to, da je strnil pogled na zadnja štiri leta vodenja vlade. Med drugim je dejal, da mu bo za vedno iz tega časa ostalo temeljno načelo solidarnosti. S tem, kako Slovenci razumemo solidarnost, se je prvič srečal ob požaru na Krasu, pozneje tudi v času uničujočih poplav. Kot je dejal, je vlada v teh štirih letih poskrbela za opremo gasilcev, vključno z nabavami letal za gašenje iz zraka, začela je urejati vodotoke in infrastrukturo.

Solidarnost se po njegovem mnenju kaže tudi v javnem zdravstvu in šolstvu ter vzdržnem pokojninskem sistemu. Ko bo zdravstvo postalo biznis, bo postalo nedostopno za vse, ki si ga ne bodo mogli privoščiti, meni. Ob ukrepih iz interventnega zakona pa je opozoril, da naj bi v pokojninski blagajni zmanjkalo sedem odstotkov sredstev. »Denar ne raste na drevesu, nikjer niste povedali, kje ga boste vzeli,« je dejal.

Obregnil se je tudi ob kritike o dušenju gospodarstva, ki so letele na Golobovo vlado zaradi dviga minimalne plače in božičnice. »Potem se je pokazala resnica, ko so objavili rezultate, ki kažejo, da še nikoli v zgodovini dobički niso bili tako visoki,« je dejal in to pripisal sistematičnemu štiriletnemu vlaganju v znanje in razvoj.

12.00 Še pred glasovanjem so se na Trgu republike pred poslopjem parlamenta zbrali nasprotniki Janševe politike. T. i. protestna kolesarska skupščina, ki se je oblikovala okoli petkovih kolesarskih protestov, ki so zaznamovali Janševo tretjo vlado v obdobju epidemije covida-19, je namreč za ob 11. uri napovedala simbolično akcijo. Prepričani so namreč, da se z današnjim dnem »zopet podajamo v mračno obdobje kratenja svobode govora, napadov na neodvisnost medijev, zlorabe javnih institucij, krčenja delavskih in socialnih pravic ter uničevanje javnega zdravstva za dobičke najbogatejšega enega procenta«. 

Janši med drugim očitajo sodelovanje z agencijo Black Cube pred marčnimi parlamentarnimi volitvami, prepričani so, da je z Janševim mandatarstvom »resno ogrožena mednarodna suverenost države. Menijo tudi, da Janša do vlade prihaja »s prevaro volivcev, s prelomljenimi predvolilnimi zavezami in lansiranjem satelitskih strank, ki so bile tokrat še posebej brez sramu pri predvolilnem sprenevedanju in laganju«.

11.15 Luka Goršek (SD) je dejal, da se je Slovenija v zadnjih štirih letih na številnih mednarodnih lestvicah močno povzpela in ocenil, da je država tudi izboljšala svoj mednarodni ugled. Problematiziral je tudi sprejemanje intervencijskega zakona in spomnil, na podobne prakse Janševe vlade med letoma 2020 in 2022, ko so se po njegovih besedah »sprejemali številni sporni odloki in zakonske rešitve brez ustrezne pravne podlage in brez vključevanja stroke«.

11.00 Jernej Vrtovec (NSi) je opozoril na številne težave: visoke davke za podjetnike, preobremenjeno birokracijo, dolge čakalne vrste v zdravstvu ter negotov položaj upokojencev in mladih. Kot ključno usmeritev nove koalicije je navedel »višjo blaginjo za vse«, pri čemer vidi močno gospodarstvo kot temelj socialne države. 

10.45 Zvonko Črnač (SDS): Volivci so pred dvema mesecema nedvoumno glasovali za spremembe.

10.30 Borut Sajovic (Svoboda):

»Zaskrbljen sem, da je pred enak predlog, da predsednik vlade postane nekdo, ki iz mandata v mandat poje in brez energije bere iste zimzelene žalostinke. Obljubljajo se stvari, ki se slišijo všečno, a se v praksi ne uresničijo. Nekatere stvari slišim že četrtič. V življenju štejejo dejanja, ne besede.«

»Borili smo se za suverenost, samostojnost in neodvisnost, zdaj pa nekdo uvaža tuje paraobveščevalne službe, ki bi vplivale na volitve. Takšen človek ne more biti domoljub.«

Izpostavil je tudi razliko med dvema vizijama Slovenije: na eni strani družbo solidarnosti, javnega zdravstva in delavskih pravic, na drugi pa model, ki naj bi temeljil na razdeljevanju, strahu in pritiskih na institucije. Pohvalil ukrepe svoje vlade, kot so dvig minimalne plače, reforma zdravstva in podpora dolgotrajni oskrbi. Sajovic je opozoril, da bi morebitna nova vlada lahko vodila v zmanjševanje socialnih pravic, slabšanje javnih storitev in večjo družbeno neenakost.

10.15 Asta Vrečko (Levica, Vesno): 

Uvodoma je dejala: 

»Danes ne glasujemo o tisti osebi, ki se želi še četrtič povzpeti na čelo naše države. Glasujemo o osebi, ki slovensko politiko verjetno najbolj razdvaja.

Že v kampanji se je pokazalo, da bo Janša naredil vse, da pride na oblast, in tam počel to, kar se od njega pričakuje: vodil politiko ideološkega in kulturnega boja, napadal drugače misleče, razdvajal in plenil skupno. Zato ni razloga, da bi mislili, da bo v četrto drugače kot prvič, drugič ali tretjič. Kot vidimo v ZDA pri Trumpu, lahko pričakujemo, da bo ta različica Janše najhujša in najbolj napadalna od vseh.

Nismo pozabili vodnih topov. Nov mandat se začenja prav z uničenjem civilne družbe. Države ne more voditi oseba, ki ne premore niti minimalne kritike svojih potez. Danes dobivamo obrise vlade, ki bo pripravljena uničiti vse, ki bodo do nje kritični.«

Kot enega ključnih očitkov je navedla, da naj bi nova koalicija pripravljala teren za vitko državo, kar po njenem pomeni slabšanje delavskih pravic, krčenje socialne države in poglabljanje neenakosti. Opozorila je tudi na povezave z zasebnimi interesi ter na nevarnost, da bi se državna sredstva preusmerjala v strankarsko povezane strukture in zasebne medije.

10.00 Sledi predstavitev poslanskih skupin. 

Demokrati so kandidaturo Janše za predsednika vlade podprli. Prav tako Resnica. 

9.50 Janša v DZ: »Lažje je bilo Slovenijo osamosvojiti kot demokratizirati«

Kandidat za predsednika vlade Janez Janša je v državnem zboru spomnil na maj 1990, ko je v isti dvorani prisegla prva demokratično izvoljena slovenska vlada, ki jo je vodil Lojze Peterle in je imela po njegovih navedbah dve ključni programski točki: osamosvojitev in demokratizacijo.   Ob tem je Janša omenil tudi Peterletovo zdravstveno stanje. »Ker se Lojze Peterle ravno zdaj bori s težko boleznijo, mu v imenu vseh nas želim hitro in uspešno okrevanje,« je dejal.

Janša je poudaril, da so takrat mnogi verjeli, da bo najtežji del projekta osamosvojitev države. Demokratizacija in prehod iz enopartijskega režima v parlamentarni sistem naj bi bila po njegovih besedah lažji del poti. A se je, kot je dejal, izkazalo drugače. »Nihče si ni predstavljal, da bo lažje ubraniti komaj razglašeno samostojno državo pred takrat četrto najmočnejšo armado v Evropi kot pa demokratizirati prejšnji sistem,« je povedal.

Po njegovem Slovenija tranzicije ni izpeljala do konca. »Takrat smo se zmotili. Lažje je bilo Slovenijo osamosvojiti kot demokratizirati, ker če bi bi bilo tisto takrat uresničeno do konca, jaz danes tukaj ne bi stal. Pa sem bil vedno neposredno izvoljen v vse sklice in z največjim številom glasov v svojem okraju,« je dejal.

Janša je ocenil, da Slovenijo v prihodnjih letih zato čaka »dvojno delo« – dokončanje procesov demokratizacije, ki po njegovem niso bili uspešno zaključeni. Pri tem je dejal, da so se ponekod po osamosvojitvi zamenjali le napisi in imena institucij, vsebina pa naj bi ostala ista, prišli pa so le »nečaki in sinovi«.

Želijo oblikovati Slovenijo kot »državo priložnosti, blaginje in pravičnosti, v kateri se bo vsak odgovoren državljan počutil varnega in sprejetega. Mi ustvarjamo zato, da bodo naši potomci na boljšem, kot smo bili mi,« je poudaril. Po njegovem mnenju zagovarjajo prepričanje, da z »dobrim delom in trudom lahko uspemo«.

Pripravljen sodelovati z opozicijo

Pri tem so po njegovih besedah pripravljeni sodelovati z vsemi deležniki, tudi z opozicijo. Če bo vlada izvoljena, ji bodo ponudili sodelovanje v okviru partnerstva za razvoj, opozicijo pa bodo tudi povabili k sodelovanju znotraj konvencije o prihodnosti Slovenije, katere cilj bo »določiti razvojne prioritete Slovenije za naslednja tri desetletja«.

Cilji razvojne koalicije so razvoj in blaginja, boj proti korupciji in decentralizacija

Kot temeljne prioritete morebitne vlade je navedel razvoj in blaginjo Slovenije, boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu ter decentralizacijo in debirokratizacijo.

9.30 Začela se je druga seja, na kateri bodo razpravljali in odločali o predlogu za izvolitev predsednika vlade. Predvidenih je osem ur razprave.

9.15 Pred izredno sejo

Pred izredno sejo državnega zbora, na kateri bodo poslanci odločali o kandidatu za mandatarja, so se poslanci sestali še na ločeni seji. Tam so potrdili odločitev kolegija predsednika DZ, da se novela zakona o parlamentarni preiskavi ter predlog zakona o pokopu in spominu žrtev prikritih grobišč obravnavata po skrajšanem postopku.

V obeh primerih je skrajšani postopek podprlo 47 poslancev, proti jih je glasovalo 38.

Zapletov ni pričakovati

V strankah nove koalicije tako presenečenj in zapletov ob glasovanju za mandatarskega kandidata Janšo ne pričakujejo. Enotno glasovanje tistih, ki se zavzemajo za razvojno koalicijo pričakujejo v NSi, SLS in Fokus.

Tudi predsednik Demokratov Anže Logar je v četrtek po podpisu koalicijske pogodbe zatrdil, da ne pričakuje presenečenj, »vsaj z naše strani ne«. »Moram biti pripravljen predvsem na presenečenje, zato smo tudi rekli, da bo mogoče v nedeljo še ena seja,« pa je v četrtek dejal predsednik Resnice in DZ Zoran Stevanović.

Če Janša za mandatarja ne bi bil izvoljen, bi DZ glede na dnevni red seje odločal še o predlogu za izvedbo volitev predsednika vlade v tretjem krogu, kjer za izvolitev zadošča navadna večina glasov poslancev.

Glasovanje mora nato DZ opraviti v 48 urah po sprejetju takšnega sklepa, torej v nedeljo. Tako so se v sredo na kolegiju predsednika DZ na predlog Stevanovića dogovorili tudi vodje poslanskih skupin. Še pred sejo, na kateri bodo glasovali o kandidatu za mandatarja, pa bodo poslanci odločali o odločitvi kolegija predsednika DZ, da se novela zakona o parlamentarni preiskavi in predlog zakona o pokopu in spominu žrtev prikritih grobišč obravnavata po skrajšanem postopku.