Odkritje iz Ljubljane: črne luknje v zgodnjem vesolju so morda rasle precej hitreje, kot si upajo priznati teorije

Ekipa astrofizikov s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani je z Nasinim teleskopom James Webb odkrila aktivno supermasivno črno luknjo v zgodnjem vesolju. Odkritje, ki ga je objavila revija Nature Communications, predstavlja ključen del sestavljanke o nastanku zgodnjih galaksij in črnih lukenj.

Galaksijo CANUCS-LRD-z8.6

Gre za galaksijo CANUCS-LRD-z8.6, ki je obstajala le približno 570 milijonov let po velikem poku in sodi med t. i. rdeče pikice - skrivnostno skupino izjemno oddaljenih, kompaktnih in zelo rdečih galaksij. Množico majhnih, oddaljenih in presenetljivo rdečih objektov je teleskop James Webb razkril že v prvih treh letih opazovanj. Kljub njihovi številčnosti pa še vedno ostajajo ena največjih ugank sodobne astronomije.

Odkritje galaksije CANUCS-LRD-z8.6 tako prinaša pomemben korak k razumevanju teh pojavov. Spektralne značilnosti, ki jih je s svojimi zmogljivostmi omogočil teleskop James Webb, so razkrile tudi prisotnost črne luknje, ki hitro raste in močno vpliva na razvoj svoje gostiteljske galaksije. »V to črno luknjo padajo velike količine snovi, kot bi pravkar zajtrkovala,« so zapisali.

Večja kot je galaksija, večja je tudi njena osrednja črna luknja

Rezultati postavljajo pod vprašaj ustaljeno razmerje med maso galaksije in maso črne luknje. Opazovanja bližnjih galaksij namreč kažejo, da obstaja povezava med maso supermasivne črne luknje in velikostjo galaksije - večja kot je galaksija, večja je tudi njena osrednja črna luknja. Zdajšnje odkritje pa po navedbah vodilne avtorice študije ter raziskovalke na fakulteti in INAF - Osservatorio Astronomico di Roma v Italiji Roberte Tripodi razkriva, da so se črne luknje v zgodnjem vesolju morda razvijale bistveno hitreje, kot kažejo trenutne teorije.

Kot je navedla vodja raziskovalne skupine na fakulteti Maruša Bradač, nepričakovano hitro naraščanje mase črne luknje v tej galaksiji odpira vprašanja o procesih, ki so omogočili, da so tako masivni objekti nastali tako zgodaj. »Upamo, da bomo z nadaljnjo analizo podatkov drugih galaksij našli še več podobnih primerov, ki bodo osvetlili zgodnjo zgodovino vesolja,« je dodala.