Velik podvig za strokovnjake iz Narodnega muzeja Slovenije, največji izziv sta bili lutki škofa in kralja (FOTO)

Narodni muzej Slovenije je v sodelovanju z Zavodom za kulturo Bled na Blejskem gradu pripravil novo razstavo. Prvi del nove stalne postavitve obiskovalci lahko občudujejo od spomladi 2025, v teh dneh pa so odprli še drugi del razstave.

Zelo podrobno

Zdaj se bodo obiskovalci lahko sprehodili po prenovljenih prostorih v prvem nadstropju in sledili muzejski zgodbi, ki se posveča gradu kot središču gospodarske in družbene moči, predstavlja odnos blejskega gospoda do podložnikov ter odpira pogled v zasebne ambiente blejske gospode. Drugi del nove razstave bo posvečen mnogo vlogam, ki jih je Blejski grad imel skozi zgodovino, in znamenitim grajskim osebnostim. Piše se novo poglavje v zgodovini Bleda, ko kralj Henrik II. izroči darovnico škofu Albuinu.

Upodobitvi škofa Albuina in kralja Henrika II. sta bili največji izziv.

Sobna ura z Venero, začetek 19. stoletja, bo stala v grajskem salonu

Drugi del razstave v ospredje postavlja grad kot utrdbo, predvsem pa središče gospodarskega in družbenega življenja. Blejski grad ni imel ohranjenega inventarja, prostori so bili prazni, pohištvo odneseno. Le v treh slovenskih gradovih so preživeli originalni ambienti iz njihovega zadnjega obdobja življenja, 19. stoletja. Ekipa strokovnjakov iz Narodnega muzeja Slovenije je bila pred velikim izzivom: kako čim bolj avtentično prikazati življenje na gradu skozi srednjeveška in novoveška stoletja. Pri lutkah škofa Albuina, kralja Henrika II. in pisarja, ki so jih zasnovali in ustvarili v studiu UTOPIA FILM, so upoštevane prav vse podrobnosti.

Steber preživetja

Dr. Alenka Miškec, vodja projekta, Narodni muzej Slovenije, pove: »Nastanek lutk, njihovih oblačil in opreme je potekal zelo počasi, saj je bilo treba natančno preveriti vsak detajl. Največji izziv sta predstavljali upodobitvi škofa Albuina in kralja Henrika II. oziroma prizor predaje izročitve darovnice z začetka 11. stoletja. Slikovnih virov iz tega časa, ki bi lahko bili zanesljive predloge, je namreč zelo malo, obstoječe upodobitve pa so pogosto precej stilizirane. Pri škofu Albuinu smo morali posebej premisliti prav vsak element – od mitre, ki je bila v 11. stoletju drugačna kot v poznejših obdobjih ali danes, do albe, ki takrat še ni imela čipk, temveč bogato vezenino iz zlatih nitk. Takšnih podrobnosti je bilo še veliko. Pri rekonstrukciji podobe kralja Henrika II. smo si pomagali predvsem z dvema razstavnima katalogoma o njegovem življenju, izdanima v letih 2002 in 2025. Najbolj smo se oprli na upodobitev Henrika II. z naslovnice kataloga iz leta 2002 in na nekaj sočasnih upodobitev. Nekoliko lažje delo smo imeli z lutko pisarja, saj so oblačila izobraženih mož s konca 17. stoletja precej bolje dokumentirana.«

Sestavljanje lutk

Luka Kren in kopija helebarde

Razstavni ambient Viteška dvorana

Pisar je bil na Blejskem gradu poleg zakupnika najpomembnejša oseba. Imenoval ga je briksenski škof in mu predal natančna navodila o dolžnostih in pravicah. Pri podobah iz stoletij, ko se je na Blejskem gradu živelo, je že v prvem delu razstave ilustracije prispevala akademska slikarka Andreja Peklar. Tokrat se je posvetila vsakdanjemu življenju. »Kašča je osrednja uprizoritev v sobi Gospodar in podložnik, saj simbolizira gospodarstvo posestva – temeljni steber preživetja in delovanja vsakega gradu. Ker je bilo življenje podložnikov v srednjem veku tesno povezano predvsem s kmečkimi opravili, smo želeli predstaviti prav ta vsakdanja dela. Pri tem smo si pomagali z ilustracijami akademske slikarke in ilustratorke Andreje Peklar, ki je oživila tri prizore iz kmečkega življenja: setev, žetev in striženje ovac,« je zapisala dr. Alenka Miškec, vodja projekta.

Popis posesti

Blejski podložniki so morali v zameno za uživanje zemlje izpolnjevati različne letne obveznosti do zemljiškega gospostva, te so bile zapisane v urbarju. Na ozemlju današnje Slovenije so jih vodili od druge polovice 12. stoletja do odprave podložništva leta 1848, nastali so zaradi prizadevanj po učinkovitejšem upravljanju zemljiškega gospostva in lažjem dokazovanju iz njega izhajajočih pravic. Temeljni ali glavni urbar so dolgo uporabljali za odmero dajatev in bremen podložnikov ter drugih gospoščinskih dohodkov, priročni urbar pa je bil namenjen za sprotno poslovanje in pregled dejanskih prihodkov za leto dni ali več. Popis posesti je bil razdeljen po upravnih enotah zemljiškega gospostva in krajih.

Kopija orožja in oklepa

»Dajatve zelo lepo izražajo gospodarske, družbene in druge spremembe. Zaradi sprememb klimatskih razmer so na blejskem gospostvu opustili hmeljarstvo in vinogradništvo, dajatve v pivu in vinu so zato zamenjale dajatve v žitu. Z uveljavljanjem denarnega gospodarstva pa so podložniki vedno večji delež obveznosti poravnavali v denarju. Toda v času monetarnih kriz so fevdalci namesto plačil v denarju znova zahtevali oddajo žita in drugih naturalij,« pove dr. Jernej Kotar iz Narodnega muzeja Slovenije.