Velika sramota, če gredo za pusta na šiht, zato raje vzamejo dopust

Na Dolenjskem so najbolj zanimive in slikovite pustne šeme doma v Dobrepoljah. Tako meni tudi etnologinja Anka Novak ter dodaja, da jim domačini pravijo – mačkare. V Dobrepoljah so imele mačkare svoje mesto tudi v svatbenih običajih. Na vsaki ohceti so s svojim prihodom značilno obarvale svatovsko veselje. Novakova dodaja, da pri svojem domačem pustnem in svatbenem izročilu najbolj trdoživo vztrajajo Ponikovci, ki ga neprekinjeno ohranjajo v današnji čas. Ponikovski šemski liki spadajo v znano skupino dobrepoljskih mačkar, nekateri pa se v podrobnostih razlikujejo in so bolj lokalno zaznamovani, kot so na primer petelin in ta stara dva. Ponikovci so precej vase zaprti in se ne prištevajo nikamor, ne med Dobrepoljce ne med Laščane ali Škocjance. Tudi ženili ali možili so se najraje med seboj. Še najdlje so po svoje življenjske sopotnike hodili v škocjansko faro. Vedno so bili malo samosvoji in zaverovani vase. Tudi njihovo narečje je drugačno od narečja sosednjih vasi. V teh krajih se je zato ohranilo tudi precej običajev, ki so drugod šli v pozabo.

Ljudska igra

Ljudsko izročilo o ponikovskih mačkarah sega daleč nazaj. Vedno se je govorilo, da so vsi domačini za pusta nekako skupaj dihali. Ta dan so obhajali kot največji praznik. Prebivalci od starih do mladih so ostali kar doma in skupno obujali pustne šege, kar počnejo še danes. Mogoče je prav značaj ljudi in njihova zaprtost ohranila te šege in običaje brez tujih vplivov vse do današnjih dni. Kmalu po novem letu postanejo ponikovski fantje nekam nemirni, še posebno nemirni so pripravniki ali zelenci. To so mladi fantje, ki pričakujejo, da bodo letos povabljeni v fantovsko družbo in da si bodo s tem pridobili pravico do šemljenja. To pričakovanje je še toliko večje, ker jih želja po pustovanju spremlja od mladih nog in zdaj se jim bo ta želja končno izpolnila. Fantje se že nekaj tednov poprej pripravljajo na pustovanje. Kar tri nedelje pred pustnim torkom je že videti prve mačkare na vasi. Priprave vodi najbolj ugleden in najbolj zagnan med fanti.

Pustno veselje je v Ponikvah neponovljivo in ima značilnosti karnevala. FOTO: Primož Hieng

V Ponikvah se pustno praznovanje začenja v zgodnjih jutranjih urah z obrednim obhodom, pri katerem vsako hišo kot predhodnica obišče manjša skupina mask, nadaljuje pa se s posameznimi dogajanji, ki si sledijo čez ves dan kot kakšne slike (dejanja) v ljudski igri. Vse poteka na sam pustni torek: v nedeljo je v vasi namreč povsem mirno. Za ponikovskega fanta in moža je že od nekdaj veljalo za sramoto, če je na ta praznik šel na šiht, zato vzamejo dopust. V Ponikvah so glede pusta zelo skrivnostni. Nekako nam le uspe izvedeti, kje bi lahko zabeležili vaški pustni utrip. Čakamo na parkirišču pred gasilskim domom, kjer smo odkrili sedež pustne druščine. Nihče ne želi veliko govoriti o pustu, le gospa srednjih let nam opiše običaje in dogodke, ki so se zvrstili od jutranjih ur do kosila.

Povorka je sestavljena iz klasičnih tradicionalnih mask, ki nastopajo vsako leto. Vodja je podivc – furman, živahna in lepa mačkara, ki nosi koničasto kapo iz lepenke. Okrašena je z rdečim in srebrnim staniolom, pisanimi trakovi, v rokah pa ima bič. Oblečen je v belo srajco s črno kravato in črnim pasom, s pajacastimi hlačami – ena hlačnica je bela, druga rdeča, zadaj sta barvi zamenjani – in visokimi črnimi škornji. Skrbi za dva konja, ki sta napravljena podobno, okrog nog pa imata navezane medeninaste konjske zvonce. To vlogo opravljata najmlajša fanta, ki vlečeta voz, na katerem je vsa potrebna oprema. Pogosto uideta iz vprege, divje poskakujeta in zvonita z zvonci. Podivc ju na silo z bičem pripelje nazaj, vmes pa krepko poka, obenem pa poskrbi, da bežijo tudi otroci, ki največkrat vse skupaj opazujejo skozi okna bližnjih hiš, ker je prenevarno, da bi bili zunaj.Posebni maski sta ta lepi par, ki se samo sprehajata in držita pod roko. Pari v podobni opravi nastopajo tudi zvečer. Moški je napravljen podobno kot podivc, le da ima prek ramen še okrasno svileno ruto, kot je to pri narodni noši, okoli pasu pa svilen šal. Ženska je napravljena elegantno, s pletenim ali ogrinjalom prek ramen, z lepo lasuljo. Namesto maske je včasih nosila tudi tančico. Seveda je tudi to fant. Če bi hoteli podrobneje spoznati pustno dogajanje v Ponikvah, bi morali vztrajati do konca, pa čeprav do poznih večernih ur. S popoldansko predstavo v središču vasi se njihovo pustovanje še zdaleč ne konča. Po jutranjem obhodu in predstavi sledi še večerni obhod dveh ta lepih parov in godca, ki jih vodi policist. To je pravzaprav, kot poudarja Novakova, izraz zahvale vaščanom za sodelovanje. Ta lepa para v vsaki hiši zaplešeta, najprej sama, potem še z domačini. Večerni obhod skleneta ta star in ta stara, ki to pot pobirata pecivo (pohaje), in sicer za skupno gostijo v vaški gostilni, h kateri povabita tudi domače. Tam se nadaljuje pustno veselje vaščanov, ki doseže svoj vrh v polnočnem fantovskem krstu.

Podivci so živahne, lepe mačkare z visokimi koničastimi kapami.

Še zadnje priprave na pustno norenje – podivc in petelin FOTO: Primož Hieng