Velika zmaga deložiranke: Zlatki je uspelo na ustavnem sodišču

Okrožno sodišče v Kopru je leta 2023 zavrnilo prošnjo najbolj znane slovenske deložiranke Zlatke Olah za brezplačno pravno pomoč (BPP) pri vložitvi pritožbe na ustavno sodišče v zvezi s prodajo stanovanja ter prisilne deložacije nje, hčerke ter dveh mladoletnih vnukov. Kot razlog za zavrnitev je navedlo, da »prosilka ni izkazala verjetnih možnosti za uspeh z ustavno pritožbo uspeha v postopku«.

Poleg tega je sodišče presodilo, da vložitev ustavne pritožbe v tem primeru ne predstavlja »razumne uporabe postopka pred ustavnim sodiščem«. V obrazložitvi je med drugim zapisalo, da ima Olahova dovolj sredstev, da si pravno pomoč zagotovi sama – čeprav živi od socialne pomoči.

V isti stavbi, kjer so odločali o dodelitvi brezplačne pravne pomoči, deluje tudi okrajno sodišče. Tam je zaposlena sodnica Tina Benčič, ki je vodila izvršilni postopek zoper Zlatko Olah in jo dala maja 2016 deložirati iz njenega (edinega) doma v Luciji. Stanovanje in shrambo je odredila prodati zaradi dolga, manjšega od 5000 evrov. V Slovenskih novicah smo ob spremljanju primera Olah razkrili, da sta si sodnica Benčič in njen mož Denis Benčič na kmetijskem zemljišču v državni lasti na črno zgradila hišo.

Kljub zavrnjeni brezplačni pravni pomoči je 63-letnica vložila ustavno pritožbo – in uspelo ji je. Ustavni sodniki (s petimi glasovi proti štirim) so v nasprotju z vrhovnimi ugotovili, da bi moralo izvršilno sodišče storiti več za zaščito njene pravice do doma, da bi lahko uporabilo več alternativnih ukrepov za preprečitev prodaje nepremičnin.

Navedli so izrazito nesorazmerje med vrednostjo prodanih nepremičnin in višino dolga – približno 1: 30. Dolg (4523 evrov) je bil nesorazmerno nizek v primerjavi z vrednostjo prodanih nepremičnin (138.280). V obravnavanem primeru je po njihovem bistvenega pomena zlasti to, da bi tudi brez sporne prisilne prodaje zelo verjetno v razmeroma kratkem času poplačala svoj preostali dolg, ki je nastal zaradi njenega poslovanja v gostinstvu.

Leta 2016 se je morala izseliti iz stanovanja v bloku na Liminjanski cesti v Luciji. FOTO: Jaroslav Jankovič

Ustavno sodišče se sklicuje na evropsko prakso, vključno s sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Vaskrsič proti Sloveniji, kjer je bilo poudarjeno, da se pri oceni sorazmernosti izvršbe ne sme upoštevati le višina terjatve, temveč tudi dejanski vpliv na lastnika. Poleg tega tudi sodbo Rousk proti Švedski, ki izpostavlja, da lahko prodaja doma zaradi majhnih terjatev krši pravico do zasebnega življenja, če je posledica pretirano huda.

Vrhovno sodišče bo moralo ponovno presojati – in to ob upoštevanju ugotovitev ustavnega sodišča –, zlasti kršitve ustavnih pravic ter nesorazmernosti izvršbe. Posebej bo moralo presoditi, ali je bila ustavnopravna napaka pri tehtanju pravic dovolj huda, da bi utemeljila protipravnost ravnanja države in posledično odškodninsko odgovornost.

Spomnimo: zaradi napake sodnice Tine Benčič pri prisilni prodaji stanovanja je država leta 2021 Zlatki Olah izplačala odškodnino z zamudnimi obrestmi v skupnem znesku 77.213,55 evra. A Državno odvetništvo Republike Slovenije je vložilo revizijo celotnega primera in bilo z njo predlani uspešno. Vrhovno sodišče je namreč razveljavilo sodbo višjega, razsodbo obrnilo v korist države ter odločilo, da mora Olahova do decembra istega leta vrniti 81.384,54 evra z obrestmi. Ustavno sodišče pa je zdaj to odločitev razveljavilo.