Praznik terana in pršuta, ki je v 54. izvedbi potekal med 7. in 16. avgustom in sta ga uspešno organizirala Občina Sežana in Krajevna skupnost Dutovlje, je osrednji etnološki, gastronomski, turistični, športni in zabavno-družabni praznik Kraševcev. Ena najlepših zgodb Krasa, zaradi katere se ljudje vračajo v deželo, kjer iz trte sorte refošk pridelajo rubinasto vino teran. Praznik so sklenili z osrednjim kulinarično-etnološkim dogodkom s tradicionalno povorko okrašenih kraških vozov, razglasitvijo in podelitvijo nagrad najboljšim desetim vinarjem ter degustacijo.
Aduta Krasa
V vseh letih je dogodek postal veliko več kot praznik dveh prepoznavnih kraških proizvodov, terana in pršuta. Skozi desetletja se je spreminjalo marsikaj, toda ohranja se želja, da se kakovost, znanje in tradicija ohranijo ter predstavijo tudi mlajšim generacijam. Kraški pršut in teran PTP sta med najbolj prepoznavnimi simboli kraške identitete in sta glavna aduta gastronomske dediščine.

Kdo je najmočnejši? FOTO: Olga Knez
Dogodki niso potekali samo v Dutovljah, ampak tudi drugih krajih. Praznik so odprli v Sežani, v Lipici je sledil večer kraških penin, v vinski kleti Orel v Avberju pa dogodek Smeh v kraških kleteh. Veselo je bilo tudi na Bunčetovi domačiji v Dutovljah. Kar 21 članov Konzorcija kraških pridelovalcev terana je v Štanjelu predstavilo vinsko-kulinarično zgodbo Teran v vseh svojih odtenkih. Vinakras Sežana je priredil že tradicionalni vinsko-kulinarični večer na svojem dvorišču, kjer so najprej spoznavali vina na masterclassu Vitovska in Teran. Številne stojnice so ponujale kraška vina in pršut ter druge dobrote, manjkalo ni niti izdelkov Pršutarne Kras iz Šepulj, ki že več desetletij sodeluje na prazniku.

Dobra kraška kapljica. FOTO: Olga Knez
Sladoled za Kosovela
Eden od vrhuncev je bila razstava Kraški mozaik, številni tekači so se podali na petkilometrski tek med kraškimi vinogradi, medtem ko je Bogdan Macarol vodil pohod po Teranovi poti. Otroci so na kuharski delavnici pripravljali palačinke, Mina Manojlović pa je na Bunčetovi domačiji razveselila s humoristično predstavo Živela Slovenka. Z nastopom Združenega pihalnega orkestra Krasa in Brkinov se je začela tradicionalna povorka okrašenih kmečkih voz s predstavitvijo starih opravil in običajev. Na čelu povorke so bile povirske mažoretke, v treh kočijah pa so se prevažale vinske kraljice, poleg zamejskega para lanske 28. Kraške ohceti v Repnu Tine Forčič in Thomasa Velikonje sta ponosno sedeli slovenska vinska kraljica Nika Martinčič in kraljica terana Ana Sodnik. Po tržaški folklorni skupini Stu ledi so se pripeljali še starodobniki iz Kluba Balilla, sledilo je sedem okrašenih voz.

Ekipa pršutarne Kras. FOTO: Olga Knez
Voz iz zaselka Majerji pri Valah je predstavil koline, Razvojno združenje Repentabor pa od Zrna do kruha. Kraška devetka se je tokrat posvetila pranju cunj ob vaški štirni. Domače Društvo na placu je razveseljevalo s Kraško gostilno, ekipa Šnopc espres pa je obudila star običaj žganjekuhe. Na koncu so prišli stari znanci praznika, Razvojno društvo Merišče iz Merč, vola Miško in Rikec pa sta prikazala prevoz mleka v Trst za izdelavo sladoleda za Srečka Kosovela.
Tradicija z znanjem
Na letošnje ocenjevanje terana PTP je prispelo 33 vzorcev, komisijo je vodil dr. Ivan Žežlina. Podelili so pokale najboljšim desetim vinarjem, to so: Vinkaras Sežana, Kris in Igor Škerlj (Tomaj), Vinska klet Orel (Avber), David Štok (Dutovlje), Vinarstvo Rebula (Brestovica pri Komnu), Petelin – Durcik (Pliskovica), Alen in Boris Lisjak (Dutovlje), Vinarstvo Petelin Rogelja (Tomaj), Luka Tragin (Brje pri Komnu) in Večerina - Rončel (Tomaj). Prehodni pokal je prejela Zadruga Vinakras, ki je tudi vinar leta 2025 z lanskega radgonskega kmetijskega sejma.

Festival je tudi letos pritegnil številne obiskovalce. FOTO: Olga Knez
Ob nagovorih sežanskega župana Andreja Sile, vodje organizacijskega odbora Aljaža Geca in obeh vinskih kraljic Martinčičeve in Sodnikove je državni sekretar na kmetijskem ministrstvu Vilislav Žvigelj poudaril pomen proizvajalcev in kmetov. »Vsak današnji nagrajenec je pomemben del skupnega mozaika. Predstavljate standarde, potrjujete pomen kakovosti in dokazujete, da je mogoče bogato tradicijo uspešno povezovati s sodobnim znanjem, inovativnostjo in pričakovanji današnjega potrošnika. Želimo, da bi bila oba proizvoda še bolj pristna v slovenski in evropski gastronomiji, turizmu in na zahtevnejših trgih. Da bi potrošnik znal prepoznati nujno kakovost, izvor in zgodbo ter bi bil za to kakovost pripravljen plačati ustrezno ceno,« je poudaril Švigelj.