Verniki v strahu: je bila letos zadnja birma z botri?!

V soboto je murskosoboški škof msgr. dr. Peter Štumpf v cerkvi sv. Petra v Gornji Radgoni podelil zakrament svete birme 30 mladim, 28 devetošolcem in devetošolkam OŠ Gornja Radgona in dvema iz Župnije sv. Magdalene Kapela pri Radencih. Na birmo so se pripravljali več let, pripravo pa so sklenili z devetdnevnico. Pri maši so bili tudi njihovi starši, svojci, sorodniki in številni drugi, vsak birmanec pa je imel ob sebi botra. Vse kaže, da tokrat zadnjič.

V cerkvi sv. Petra v Gornji Radgoni je bilo v soboto nadvse praznično. FOTOGRAFIJI: Oste Bakal

Kot je znano, se je na območju murskosoboške škofije uveljavilo prepričanje, da je poslanstvo botra treba odpraviti, saj naj bi bilo vse težje najti primerne posameznike, ki izpolnjujejo obvezo, in sicer, da so poročeni in živijo po verskih dogmah. Letos botrov že ne bo v Župniji Beltinci – Dokležovje, že prihodnje leto naj jih ne bi bilo več v vseh treh dekanijah (Lendavi, Ljutomeru in Murski Soboti) oziroma vseh 31 župnijah Škofije Murska Sobota.

V Rimskokatoliški cerkvi je birma konfirmacija, zakrament potrditve v veri, ki v prejemniku še dopolni in utrdi milosti, ki jih je prejel že prej. Podelitev zakramenta naj bi sovpadala z duhovno zrelostjo, zato velja, da ob birmi prejmeš sedem darov svetega duha: dar svéta, moči, vednosti, modrosti, umnosti, pobožnosti in strahu božjega.

Kdo je lahko boter

Botra si izbere birmanec sam oziroma njegovi starši. Primerno je, da je birmanski boter isti, kot je bil pri krstu, lahko pa je tudi kdo drug. Star mora biti vsaj 16 let, katoličan, ki je že bil pri birmi in obhajilu. Živeti mora primerno veri in biti kos nalogi, ki jo bo sprejel. Oče ali mati svojemu otroku ne moreta biti birmanska botra, saj kot starši že opravljata pomembnejšo nalogo, lahko pa sta priči birme.

Za veljaven in dopusten prejem svete birme boter ni nujno potreben, če pa je le mogoče, naj birmanec botra ima, saj bo ta skupaj s starši skrbel, da bo birmani živel kot resnična Kristusova priča. Ob tem na Inštitutu za kanonskopravne vede poudarjajo, da je redni birmovalec škof; veljavno podeli ta zakrament tudi duhovnik, ki ima to pravico po splošnem pravu ali posebnem dovoljenju pristojne oblasti.