Sončno in za začetek aprila razmeroma toplo vreme je bilo na videz naravnost idealno za tridnevno 14. državno razstavo psov vseh pasem na hipodromu Vrbljene pri Igu, a so prav zaradi vremena lastniki psov morali dodatno poskrbeti za njihovo zaščito. Senca je le senca, in tako prav za to priložnost izdelani šotori še kako prav pridejo. Kot je dejal eden od lastnikov, je pred tako odgovornim tekmovanjem treba pomisliti prav na vse, v prvi vrsti seveda na psa.
Najštevilnejši plenilci
Da, pes je še vedno človekov najboljši prijatelj, vedno tudi zelo iskren, le če smo sami taki v odnosu do njega. Po tem, kar smo videli na vrbljanskem hipodromu, lahko rečemo, da je tudi najljubši prijatelj. Toliko ljubezni med lastniki in njihovimi štirinožci že dolgo nismo videli. Pes je štirinožni sesalec iz podvrste volka, ki so jo udomačili pred skoraj 15.000 leti. To je bila tudi prva udomačena žival.
V preteklosti je bil koroški žigec najbolj razširjen gonič na slovenskem ozemlju.
Od takrat so se razširili po vsem svetu in spremljajo ljudi v večini kultur kot delovne živali, čuvaji, lovski pomočniki ali samo kot ljubljenčki. Po novejših grobih ocenah šteje celotna svetovna populacija od 700 milijonov do milijarde psov, s čimer so najštevilnejši plenilci na zemlji. Za dejavnosti njihovega vzrejanja, vzgoje in neformalnega proučevanja se uporablja skupni izraz kinologija, znanstveno pa jih proučujejo zoologi.
Psi so bili tisočletja, predvsem pa zadnjih nekaj stoletij selektivno križani in vzgajani za različna vedenja, fizične lastnosti in zmožnosti čutil. Rezultat je največja raznolikost telesne zgradbe znotraj iste vrste med živalmi na splošno. Že razpon velikosti je izjemen: najmanjši je bil jorkširski terier, ki je odrasel dosegel manj kot 10 centimetrov v dolžino in tehtal zgolj 113 g. Na drugi strani so zelo velike pasme, kot so angleški mastifi, ki lahko presegajo 100 kilogramov teže, najvišji pa je bil nemška doga Zeus z 1,2 metra plečne višine.
Priboljšek za lepotca FOTO: Primož Hieng
»Letos je na državni razstavi vseh pasem sodelovalo 680 štirinožcev, ki so se z lastniki predstavili tudi na t. i. Best of Show, torej na reviji, ki si jo je ogledalo veliko obiskovalcev,« je povedala Katarina Bergant iz Kinološkega društva Barje. »Sodniki so imeli težko delo. Posebno pozornost smo namenili pasmi koroški žigec, ki je na splošno premalo znana, zelo dobro pa jo poznajo lovci. Upajo, da jo bodo prepoznali kot avtohtono slovensko pasmo, kar bo morala potrditi FCI, mednarodna kinološka organizacija. Zdaj bomo morali izpeljati postopke, da bomo dosegli to priznanje.« Če bi koroškemu žigcu priznali avtohtonost, bi bil po kraškem ovčarju druga slovenska pasma s tem statusom.
Krvosledci in ljubljenčki
Lastniki simpatičnih in prijaznih kosmatincev so prišli iz vseh krajev Slovenije. Koroški žigec je stara pasma prijaznih, delovnih lovskih psov, velikosti od 46 do 52 cm, črne barve, z rumenimi ožigi in značilnima lisama nad očmi. Primerni so za lov na lisice, zajce in divje svinje. Niso samo dobri krvosledci, ampak so tudi izvrstni ljubljenčki.
1939. sta bila v rodovno knjigo vpisana dva.
»V preteklosti je bil koroški žigec najbolj razširjen gonič na slovenskem ozemlju,« je zapisal Jožef Verčko s Kinološke zveze Slovenije. »Imenovali so jo različno – koroški brak, alpski gonič, balkanski brak in koroški žigec, po drugi svetovni vojni pa planinski gonič. V prvo rodovno knjigo iz leta 1939 sta vpisana dva, prvi je bil Valdi, last Franca Šušterja iz Hrastnika.
Na prvi državni razstavi psov, ki je bila 7. septembra 1947 v Ljubljani, sta bila razstavljena dva planinska goniča, na mednarodni razstavi, ki je potekala od 11. do 12. septembra 1948 v Ljubljani, pa osem koroških žigcev. Leta 1969 je bil objavljen prvi standard za planinskega goniča, v bivši Jugoslaviji so vse lovske pse, podobne koroškemu žigcu, uvrstili med planinske goniče, ne glede na razlike v zunanjosti in značaju. Po osamosvojitvi Slovenije je Mednarodna kinološka zveza dodelila pasmo planinski gonič Črni gori. Ker so pomembne razlike med planinskimi goniči in koroškimi žigci, smo v Kinološki zvezi Slovenije leta 2018 začeli njihovo načrtno vzrejo.«
Po novejših grobih ocenah šteje celotna svetovna populacija od 700 milijonov do milijarde psov.
Kinološko društvo Barje, ki je pripravilo 14. državno razstavo vseh pasem, je bilo ustanovljeno leta 1998 na pobudo članov Lovske družine Rakovnik. Med ustanovnimi člani je bilo devet lovcev, ki so medse povabili še Tanjo Bizilj kot kinologinjo in članico Kinološke zveze Slovenije. Ob Črni poti v vasi Hauptmanca so uredili vadišče in začeli tečaje šolanja psov pod vodstvom Jožeta Snoja, inštruktorja šolanja in mednarodnega sodnika za ocenjevanje zunanjosti psov.
Zelo hitro se je pojavilo navzkrižje interesov in lovci so kinologom prepovedali uporabo poligona. Člani društva so zato junija 2001 sklicali izredno skupščino, izvolili novega predsednika društva in člane upravnih organov ter spremenili sedež društva. Kinološko društvo je bilo tako pravzaprav ustanovljeno kar dvakrat, saj je moralo začeti prav od začetka na novem vadišču ob cesti v Mateno.
Selfie z lastnico FOTO: Primož Hieng
Čakajoč na sodnike FOTO: Primož Hieng
Zadnja vaja FOTO: Primož Hieng
Počitek po reviji FOTO: Primož Hieng
Velikan iz Velike Britanije FOTO: Primož Hieng
Zaigrali so lovski rogisti. FOTO: Primož Hieng
Revija je vrhunec dogodka. FOTO: Primož Hieng
Še vedno človekov najboljši prijatelj FOTO: Primož Hieng
