Vila propada, 
Grki le gledajo

V središču prestolnice, le streljaj od poslopja parlamenta in vlade, v elitni soseski na Veselovi ulici 17, že več kot desetletje razpada meščanska vila, poimenovana Madelaine. Zgrajena je bila daljnega leta 1902, zadnjih 13 let je v lasti danes najbolj obubožane evropske države. Gre za elitno sosesko, v neposredni bližini je vzorno urejeno avstrijsko veleposlaništvo, sosednjo vilo pa je za veleposlaništvo kupila Japonska; vilo že tudi pospešeno obnavljajo. Grčija je razpadajoče poslopje kupila avgusta 1998, da bi v njem uredila veleposlaništvo.

Po oceni geodetske uprave je 110 let stara vila, ki se razteza na petih etažah s skupno površino kar 1215 kvadratnih metrov, vredna 1,536.233 evrov. Če Grčija hiše ni obnovila skoraj 14 let, je iluzorno pričakovati, da jo bo zdaj, ko je tako rekoč bankrotirala.

Načrti so, denarja ni

»Načrti za obnovo so pripravljeni. Vendar zaradi izjemno težke finančne situacije, ne samo v Grčiji, temveč po vsem svetu, obnova trenutno ni prioriteta v državnem proračunu,« so za Nedeljske novice povedali na grškem veleposlaništvu v Ljubljani, ki domuje na trnovskem obrežju Ljubljanice.

Čakanje na boljše čase, ki najverjetneje ne bodo nikoli prišli, pa moti sosede razpadajoče vile. Z inšpektorata za kulturo so jim odgovorili, da za to niso pristojni, ker objekt ni spomeniško zaščiten, zaščiteno je le območje kot celota. Mar to pomeni, da so razvaline v zaščitenem območju dovoljene?

Prijavo so zaradi razpadajoče fasade in ograjnega zidu dobili tudi na inšpektoratu za okolje in prostor. Po ugotovitvah slednjega vila Madelaine ne predstavlja nevarne gradnje. »Vsak nevzdrževan objekt torej ni nevarna gradnja, še manj je nevarna gradnja vsak objekt, ki kazi videz okolice ali mesta,« so sporočili z inšpektorata. V Sloveniji bi neodgovornega lastnika lahko prisilili, da uredi stavbo, le če bi njeni deli padli na pločnik ali cesto in s tem ogrozili varnost mimoidočih.

V Švici, Nemčiji in Avstriji se s tem spopadajo drugače. Kadar gre za stavbo v spomeniško zaščitenem območju, ki kazi podobo okoliša, lahko lastniku izdajo uredbo o nujni obnovi zunanjosti in za to postavijo rok. Če tega ne naredi, jo na njegov račun obnovi mesto. Postopki so bolj zapleteni, ko gre za diplomatsko predstavništvo, za katero veljajo drugačna pravila, vendar ni države, ki bi se bila pripravljena tako osramotiti.

V Ljubljani nemoteno propada več objektov v zasebni lasti, zato bi morali temeljito razmisliti o tem, kako neodgovorne lastnike prisiliti, da obnovijo vsaj streho, pročelje in ograjo tam, kjer ruševine najbolj bodejo v oči.

Razpadajoča vila last Grčije

Prav zaradi vprašanj in problemov, ki jih povzročajo slabo vzdrževani objekti, je državni zbor leta 2007 občinam dal več pristojnosti. V zakon o graditvi objektov so poslanci vnesli določbo, ki »lokalni skupnosti omogoča, da v primeru, ko objekt zaradi slabega vzdrževanja slabo vpliva na zunanjo podobo naselja, sprejme odlok, na podlagi katerega lastnikom objekta naloži vzdrževalna dela, pod določenimi pogoji pa lahko tudi odstranitev objekta«. Ljubljana do danes tega ni storila.

Po sprejetju omenjene spremembe zakona je ministrstvo za okolje in prostor sklicalo več sestankov s predstavniki občin, da bi dorekli skupna navodila za pripravo občinskih odlokov. Težava je bila v pripravi odlokov, ki ne bi bili v nasprotju z ustavo, saj gre za posege v lastnino. »Usmeritve ministrstva so bile, da namesto s prisilo lastnike raje spodbudimo k prenovi – kot na primer s projektom Ljubljana moje mesto, ki ga Mestna občina Ljubljana sicer izvaja že 23. leto,« so sporočili iz občine.

Poslopje nesojene grške ambasade stoji v neposredni bližini številnih veleposlaništev, ki jih to moti prav tako kot okoliške stanovalce. Če drugega ne, predlagamo, da pred Veselovo 17 postavijo tablo, da je razpadajoča vila last Grčije. Morda bi jo Grki potem prodali komu, ki bi jo lahko obnovil.