Virant bi se ga znebil, Župevčeva popravlja svoj vtis

LJUBLJANA – Boris Štefanec odločno ostaja predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), čeprav je veliko tistih, ki ga na tem mestu raje ne bi videli. Med njimi je očitno tudi notranji minister Gregor Virant, ki je v oddaji Tarča na nacionalni televiziji povedal, da ni dobro že to, da pri takšni izbiri sodelujejo politični funkcionarji, saj bi to morala početi stroka.

Celotni postopek bi moral biti po njegovem transparentnejši, in čeprav se mu Štefanec zdi »simpatičen gospod«, bi lahko za predsednika senata KPK po njegovem mnenju izbrali boljšega kandidata. A položaj je zapleten, saj bi bilo, če želimo, da KPK ostane eden od stebrov boja proti korupciji, modro, da se predsednik republike Borut Pahor s Štefanecem pogovori o njegovem umiku. »Nato bi se izvedel transparenten, brezhiben postopek in se izbere odličen predsednik KPK,« je dodal.

Če bi vedel ...

Štefanec je ob tem povedal, da se je za izstop iz stranke odločil sam, saj je iz urada predsednika republike dobil telefonski klic, v katerem ga je sogovornica vprašala, ali je član kakšne politične stranke. Ko ji je to potrdil, se mu je zahvalila, sam pa se je šele takrat zamislil, da bi to lahko nekaj pomenilo. »Če bi vedel, da bo nastal takšen vihar, bi to povedal,« je priznal.

Odločitev bi lahko spremenili, a je niso

Predsednica izbirne komisije za imenovanje senata KPK Melita Župevc je priznala, da bi svojo odločitev, potem ko je članom komisije povedala, da je bil Štefanec član PS, lahko spremenili, a je niso. Padla je skupna odločitev, da vztrajajo pri svojem izboru. »Vtis je, da sem jaz namenoma čakala zadnji dan, toda to, kar sem izvedela, sem povedala isti dan.« Za Štefaneca ji je sicer povedal neimenovani strankarski kolega. Pojasnila je še, da nobenega od kandidatov niso vpraševali po njegovi strankarski pripadnosti, lahko pa bi to kandidati na vlogo napisali sami. Skoraj vse kandidate pa so vprašali, ali obstaja kakšna okoliščina, ki se lahko pokaže kot obremenilna zanje.

Svarijo tudi pravniki

Ciril Ribičič s pravne fakultete Univerze v Ljubljani meni, da sestava izbirne komisije ni najboljša, celotni postopek pa bi morali preoblikovati tako, da bi imel predsednik republike nekaj več vpliva na izbor predsednika KPK. Prepričan je, da bi lahko dobili tudi boljše kandidate, a ti nočejo kandidirati za omenjeno funkcijo. Pravnik Erik Kerševan je opozoril tudi na dejstvo, da je izbirna komisija po prvem razpisu delila kandidate na tiste, ki so primerni za namestnika predsednika KPK, in tiste, ki so primerni za predsednika, čeprav iz razpisa izhaja, da so se vsi prijavili na obe funkciji. Župevčeva se je na to odzvala z besedami, da so jim pravni svetovalci pojasnili, da postopek teče enako kot pred leti. Ob tem je zatrdila še, da postopek pri izbirni komisiji ni bil formalističen in da so okoli pol ure namenili pogovoru z vsakim od kandidatov.

Prijavil se je zaradi smradu

V oddaji je bil tudi Vasja Jager, novinar Večera, ki se je prijavil za predsednika KPK. Za to potezo se je odločil zaradi smradu, pravi. »Prijavil sem se zaradi smradu, ki je vse okoli nas. Smrad se širi iz vlade, iz parlamenta, iz bank, smrad je vsepovsod. Če hočem živeti in dihati, moram iti na kolena, da se umažem in začnem čistiti,« pojasnjuje.