Virant Pahorja postavlja na laž, Pirnat pa Viranta

LJUBLJANA – Kljub viku in kriku zaradi prikrivanja članstva v stranki Pozitivna Slovenija novoimenovani predsednik Komisije za preprečevanje korupcije Boris Štefanec menda ne razmišlja o odstopu. Medtem ko padajo kritike na predsednika republike Boruta Pahorja, ki je zadnji v vrsti in z ne prevelikim navdušenjem »požegnal« Štefaneca, se zdaj predsednik države brani, da bi z neimenovanjem Štefaneca le zaradi njegovega prikrivanja članstva v stranki kršil ustavo in ga tako lustriral.

Tega pa, kot poroča informativna oddaje 24ur, ni bil pripravljen narediti. Iz njegove pisarne so sporočili, da je Pahor o Štefanečevi strankarski pripadnosti izvedel 'mimogrede' in da bi bilo ustavno sporno, če bi zaradi tega kandidata zavrnil. S takim stališčem Pahorja pa se ne strinja Gregor Virant iz Državljanske liste. Stranka se je že takoj po izbruhu 'afere Štefanec' precej ostro odzvala, danes pa je Virant še dejal, da ne drži, da bi Pahor s tem, ko Štefaneca ne bi potrdil, kršil ustavo. 

Pirnat: Reakcije politike pretirane

Nasprotno pa pravnik Rajko Pirnat meni, da so bile današnje reakcije zlasti politike na donedavno članstvo Štefaneca v PS pretirane. »Zlasti kolegi, ki so pravniki, svoje gorečnosti po mojem mnenju niso dobro premislili,« pravi Pirnat. »Ne moremo izvajati lova na čarovnice zgolj zaradi političnega prepričanja, razlogi bi morali biti bolj oprijemljivi,« je dodal Pirnat in med kriteriji navaja vsaj aktivno članstvo v stranki ali zasedanje funkcij v stranki in podobno.

»Če politika meni, da člani stranke ne morejo biti na teh funkcijah, naj to zapišejo v zakon. Pa bomo videli, ali bo to zdržalo na ustavnem sodišču,« je za STA še dejal Pirnat.

Cerar: Kandidatura Štefaneca je bila neprimerna

Pravnik Miro Cerar pa je v oddaji Odmevi dejal, da komisija preveri pravnoformalne vidike, medtem ko je končna odločitev o potrditvi kandidata predsednikova. Štefanec se s tem, ko je zamolčal pripadnost vladajoči stranki, po Cerarjevem mnenju ne zaveda, da je to lahko ovira pri njegovem nepristranskem delovanju. Če je Pahor to vedel, pa je vprašanje, zakaj se je odločil za imenovanje, še dodaja Cerar, ki glede na okoliščine meni, da je bila kandidatura Štefaneca neprimerna. 

Izbirna komisija ne bi ničesar utemeljevala ...

Izbirna komisija, ki je Pahorju v imenovanje za predsednika KPK predlagala Štefaneca, za svojo odločitev ni podala vsebinske utemeljitve, je razvidno iz danes objavljenih zapisnikov sestankov komisije. Izbirna komisija je zapisala, da svojega mnenja ni dolžna utemeljevati, nasprotno pa meni Pirnat.

Izbirna komisija je v zapisniku s seje 25. februarja navedla, da »ni dolžna utemeljevati svojega mnenja oziroma vsebine postopka«. Tako tudi v zapisnikih sej ni utemeljitve, zakaj so se izmed 10 kandidatov, ki so izpolnjevali formalne pogoje za predsednika komisije za preprečevanje korupcije (KPK), odločili predlagati Štefaneca. Poleg podpore Štefanecu, katerega kandidaturo je kot primerno ocenilo vseh pet članov komisije, je komisija odločala tudi o primernosti kandidature Jurija Fermeta. Za primernost njegove kandidature sta glasovala dva člana, proti pa trije. O ostalih kandidatih, s katerimi je komisija opravila pogovor, pa očitno niso glasovali.

... pravnik Pirnat meni drugače

Pirnat je namreč za STA opozoril, da izbirna komisija predsednika republike mora seznaniti, zakaj meni, da je posamezni kandidat bolj primeren za to funkcijo od drugega kandidata. To je namreč ravno zakonski namen komisije, da pomaga predsedniku pri izboru. »Kako naj predsednik izbere brez vsebinskih opredelitev komisije? Zakaj potem ima komisijo?« se vprašuje Pirnat.

Tudi v uradu predsednika republike so za agencijo pojasnili, da izbirna komisija kakršnih koli obrazložitev oziroma utemeljitev izbora ni podala.

Zakaj je komisija uničila posnetke?

Pirnat je tudi kritičen do dejstva, da se je komisija odločila za uničenje posnetkov in na podlagi tega narejene magnetograme pogovorov s kandidati. Za tako odločitev ne vidi nobene podlage, po njegovem mnenju je s tem delovala protizakonito. Opozoril je, da gre za komisijo, za katero veljajo določbe v skladu z zakonom o dostopu do informacij javnega značaja, in da morajo biti razen občutljivih osebnih podatkov kandidatov vsi postopki in dokumenti komisije javno dostopni.

Glede ogorčenja, ki je sledilo objavi novice, da je bil Štefanec še tik pred imenovanjem član največje vladne stranke PS, pa Pirnat opozarja, da zakon o integriteti in preprečevanju korupcije nikjer ne prepoveduje članom strank opravljati te funkcije. Izbirna komisija bi lahko s preverjanjem članstva v politični stranki povzročila diskriminacijo na podlagi političnega prepričanja, kar je po ustavi prepovedano, pojasnjuje Pirnat. Ob tem opozarja, da bi lahko po drugi strani aktivno strankarsko delovanje kandidata zbujalo dvom o njegovi nepristranskosti.