Naša sadna drevesa spadajo med listopadne vrste in so primerna za presajanje v času, ko so brez listja
Čas sajenja se potegne čez vso zimo tja do zgodnje spomladi, ko vremenske razmere to dopuščajo – nekje do konca aprila, ko z naraščanjem temperatur rastline začenjajo brsteti.
Prednost jesenskega sajenja je v tem, da se pozimi zemlja prileže h koreninam, ki spomladi hitreje začnejo delovati. Jeseni posajeno drevo spomladi lepše zbrsti in je poleti manj občutljivo za pomanjkanje vlage v tleh. S spomladanskim sajenjem pa se izognemo morebitnim zimskim pozebam ter poškodbam zaradi snega, žleda ali divjadi.
Bomo sadili sadovnjak na novo?
Če se odločamo za novi sadovnjak, je treba odgovoriti kar na nekaj pomembnih vprašanj, preden gremo v nabavo sadik. Izbor vrst bo odvisen od tega, ali smo se prepričali, da nam tla, klima in razpoložljiva površina dopuščajo gojiti vrsto, ki si jo želimo. Pri odločitvi je pomemben tudi namen uporabe pridelanega sadja. Bo uporabljeno kot namizno, za sprotno uporabo ali za predelavo oziroma ozimnico?
Moderni intenzivni
sadovnjak
V zadnjem času na eni strani izbiramo več sadja, ki zori čim daljše obdobje za sprotno uporabo, na drugi pa se povečuje tudi povpraševanje po sortah, primernih za predelavo v sokove.
Če smo omejeni s prostorom in oskrbo dreves s tal, se bomo odločili za nizkorastoča drevesa, kjer je to mogoče. Na razpolago so jablane na nizki podlagi M9, hruške na kutini ter češnje na podlagi gisela 5.
Prednosti nizkih dreves so dobro izkoriščen prostor, več različnih sort, oskrba dreves s tal, pomanjkljivosti pa krajša življenjska doba dreves in zmanjšana odpornost proti boleznim.
Kmečki visokodebelni
sadovnjak
Na drugi strani imamo kmečki sadovnjak z bujno rastočimi drevesi jablan, hrušk, češenj, oreha, kostanja, kjer so razdalje med njimi več kot pet metrov, približno tolikšna je tudi višina. Na takih visokodebelnih drevesih, ki po sajenju zarodijo pozneje, pridelamo bolj zdravo sadje, saj je odpornost proti boleznim večja, zato taka drevesa potrebujejo manj zaščitnih sredstev. Zaradi višine pa je težja oskrba dreves in tudi življenjski prostor posameznega je relativno velik. Za kmečki sadovnjak z visokodebelnimi drevesi se torej odločimo takrat, ko imamo na voljo veliko prostora.
Eno in drugo
Možna je tudi vmesna rešitev, ki se v praksi pogosto uporablja. Razdalja med jablanami na podlagi MM 106 je okoli tri metre, kar je primerno tudi za nekatere druge vrste, na primer hruške, breskve, višnje, slive, kutine, nešplje.
Če načrtujemo mešani sadovnjak različnih vrst, upoštevamo osončenje krošenj glede na strani neba. Če gledamo z juga proti severu, sadimo zadaj najvišje rastoča drevesa, na primer: orehe in češnje, skratka drevesa, cepljena na sejancu. Pred njimi sadimo nekoliko nižje rastoča drevesa, na primer slive in breskve, nato pa po velikosti nižja, na primer jablane in hruške, vse do najnižjih vrst, kot je sadno jagodičje.
Bomo sadovnjak le dosadili?
Zdaj je čas, da pregledamo sadovnjak in ocenimo, ali je treba kakšno drevo zamenjati, bodisi da je propadlo, preveč ostarelo, nismo zadovoljni z njegovo rastjo ali sorto – ali pa smo preprosto v vrtu našli še neizkoriščeni prostor, kamor ga bomo posadili. Ob tem poskrbimo, da bo imelo dovolj življenjskega prostora in da mu bližnja drevesa ne bodo delala preveč sence. Na to bomo mislili ob naslednjem obrezovanju in sosednjim drevesom prikrajšali veje. S tem bo nova pridobitev polno zaživela.
