
Galerija

LJUBLJANA – Prva zadeva, o kateri so danes odločali poslanci, je bila, da se predlog zakona o spremembi zakona o državnem postopku obravnava po hitrem postopku. »Učinkovitost ni odlika te koalicije,« je ob tem povedal poslanec in vodja opozicijske SDS Jože Tanko. Nato je potekalo glasovanje, na katerem je bilo izglasovano, da bodo o tem odločali po hitrem postopku. Od 74 navzočih jih je bilo 45 za, 27 pa proti.
Jasmina Opec (SLS) |
Neumnost za neumnostjo
»To, kar se dogaja, zagotovo ne more biti v ponos nobenemu, še najmanj pa vladi,« o noveliranju zakona o gozdarstvu pravi Tanko. Nasprotuje prevoznicam (za prevoz lesa), saj da bomo edini, ki bomo to imeli. Tisti, ki bo v svojem gozdu sekal drva in jih bo prevažal, bo moral to plačati, opozarja. Drugo, kar se jim zdi izjemno problematično in po njegovem mnenju predstavlja neumnost, je, da bo lastnik, ki bo dobil dovoljenje za 60, 70 kubikov lesa, lahko naenkrat vozil le šest kubikov. »Neumnost brez primere. Ni mu dopuščeno, da bi se organiziral kakor koli. Čemu take omejitve?« se vprašuje.
Previsoke kazni
Opozarja pa tudi na kazni. Zakon o gozdovih predvideva kazni za prekršek. Denimo, če bo nekdo imel prevoznico, a jo bo pozabil, bo plačal višjo kazen kot za največje bančne napake. »Zakaj je treba malim kmetom pisati take nenormalne kazni? To ni boj proti sivi ekonomiji. To je koncept, s katerim se prispeva k uničenju še tistega malega dela prebivalstva, ki se ukvarja z izkoriščanjem in nego gozda,« je zaključil.
Kljub temu so poslanci podprli, da se zakon obravnava po hitrem postopku.
»Pravica do dela je po mojem temeljna pravica«
Poslanec SDS Andrej Vizjak opozarja na brezposelnost, na dejstvo, da nimamo ministra za gospodarstvo. Predsednico vlade vprašuje, kakšni bodo ukrepi vlade za gospodarski zagon in nova delovna mesta.
»Mislim, da je prav, da si priznamo, da je Slovenija v preteklih letih izgubila ugled. To se je kazalo v pribitkih na slovenske obveznice, ki so dosegli vrtoglave vrednosti v izdihljajih Janševe vlade. Delno nam je uspelo povrniti zaupanje v našo vlado. Donosnost obveznic je po dolgem času krepko pod petimi odstotki. Pri 4,6 odstotka. Februarja, ko ste prevzeli vlado, je bilo približno 115 tisoč ljudi brezposelnih. Ko ste naredili prostor drugi vladi, je bilo brezposelnih 124 tisoč oseb ali devet tisoč več, kot ko ste vlado prevzeli. Decembra 2013 je bilo brezposelnih oseb nekaj več kot 123 tisoč, kar je manj. Zadnji uradni podatek je 124.015. Za vsakega mi je žal. Pravica do dela je po mojem temeljna pravica. A država delovnih mest ne ustvarja. Če bi upoštevali vašo politiko, bi bilo število brezposelnih za 16 tisoč višje, saj ste si zaželeli zmanjšanje zaposlenih za desetino,« je nekdanjemu ministru za delo in zastavljavcu poslanskega vprašanja odvrnila premierka Alenka Bratušek. Povečati si želijo delež neposrednih tujih investicij. Pravi, da so administrativne ovire in ne davčna zakonodaja tiste, ki odvračajo tujce pri vlaganju v Slovenijo.
Strinja se, da se morajo posvetiti zaposlovanju mladih. Pri tem pa poudarja, da je Vizjak nasprotoval tistemu zakonu, ko so za zaposlitev mladih delodajalce oprostili plačevanja prispevkov.
Vizjak z odgovori ni bil zadovoljen, zato je še enkrat povprašal, kaj namerava narediti in ali sploh namerava ohraniti ta resor (ministrstvo za gospodarstvo).
»Letos smo počrpali daleč največ kohezijskih sredstev, 15 odstotkov več kot kadar koli do zdaj, in tudi to je razlog, da se naš gradbeni sektor krepi. Še vedno smo daleč od tega, kjer smo bili, a rast je bila v teh mesecih občutna. Prepričana sem, da veste, da nam je uspelo zagotoviti dodatnih 500 milijonov evrov, ki so na voljo slovenskemu gospodarstvu prek SID banke. In še enkrat projekt, ki se mi zdi zelo pomemben in je ključen, da bo naše gospodarstvo funkcioniralo tako, kot je pred leti, je razdolževanje podjetij. Učinki takih ukrepov se ne poznajo čez noč, kot veste,« je dopolnila odgovor.
Vizjak je opomnil, da ni dobil odgovora o ministrstvu. »Ne želim biti tako osoren in napadalen, želim pa vam povedati, da so to prioritete, ki morajo biti na prvem mestu.« Opomnil jo je, da zavod za zaposlovanje vsak ponedeljek objavi podatke o brezposelnosti, medtem ko ona uporablja stari podatek.
DUTB za reševanje tajkunov?
»Pričakujemo, da je treba slovenski javnosti takoj in zdaj razkriti delež podjetij in njihovo vrednost, ki je šla na slabo banko. Ljudje bodo to plačali in to morajo vedeti. Pričakujemo, da boste zagotovili javno objavo podjetij,« je povedal poslanec SLS Franc Pukšič. »Kako lahko zagotovite, da DUTB ne bo postal orodje za reševanje tajkunov in njihovih političnih botrov?« jo je vprašal.
»Da, podpiram javnost podatkov. Obeh dve podatkov. Da ne škodijo preiskavam gospodarskega kriminala, ki potekajo ali še bodo. In drugo. Ne smejo znižati vrednosti premoženja slabi banki. Naj uvodoma povem, da je to zvračanje krivde, ampak je dejstvo, da je zakon o krepitve bank sprejela še prejšnja koalicija.«
Zakon za razkrivanje podatkov se pripravlja in ga bodo lahko podprli tudi opozicijski poslanci. Dodaja, da je tudi sama za popolno transparentnost, in opominja na prej dva postavljena pogoja.
Pukšič ji je na to odgovoril, da delež in vrednost prenosa zagotovo ne ogrožata nobenega od pogojev: ne znižuje cene podjetij in ne ogroža preiskav. Opomnil jo je na to, kar je pred leti govorila. »23. oktobra 2013 ste v državnem zboru govorili: 'Ne vemo, kaj boste prenašali v slabo banko, ne vemo, koliko in po kakšni ceni.'« »Koga se bojite, pred kom skrivate?« jo je vprašal.
»Amandmaji so vloženi, pričakujemo vaš za. Drugega ni treba storiti,« je odgovorila Bratuškova. Če pogledate nazaj, ga je opomnila, ob sprejemanju bančnega zakona in slovenskega holdinga niste glasovali za. »Vse, katere terjatve, po kakšni ceni, bo javno dostopno. Prenosi tečejo sukcesivno in vsega tega še ni na voljo. Nič ne skrivamo, ničesar se ne bojimo.« Opozarja, da je tako govorila že, ko je bila v opoziciji, in zdaj ko je v koaliciji, dela enako, kot je govorila takrat, kar pa je med poslanci redkost.
SLS ve, koga se boji, je nadaljeval Pukšič. »Treba je vedeti, da ste bili članica nadzornega sveta NKBM.« Dodal je, da ima kar nekaj veljakov, njenih poslanskih kolegov, težave pri odplačevanju kreditov.
Odgovornim niso vzeli nič
»Ali se vam zdi pravično razlastiti ljudi, ki pri tem niso imeli nič, bodo pa ob tem ob vse svoje prihranke?« je opozoril poslanec Matej Tonin iz NSi. Tistim, ki so odgovorni, pa ni bilo odvzeto nič, je povedal. »Nisem teoretik zarote. Morate pa priznati, da vse te stvari (reprogram tajkunskih posojil, ustavljena prodaja Celovških dvorov) ustvarjajo in spodbujajo raznorazne teorije zarote. Zakaj reprogramirati tajkunske kredite, ki niso namenjeni razvoju podjetij, ampak samo ohranjanju lastnine? Zato vprašujem, ali se vam zdijo vsi ukrepi DUTB potrebni in pravični v procesu sanacije bančnega sistema?«
Bratuškova je odgovorila, da ni pomembno, ali se njej zdi pošteno ali ne. Pravi, da morajo biti stvari pravno pravilno izpeljane. Vse postopke reševanja so peljali po določilih zakona, ki je bil sprejet v prejšnji koaliciji. Vse to pomeni bančno pomoč. »Če ne bi naredili, kar smo naredili, bi bil stečaj teh bank neizogiben in rezultat za lastnike podrejenih obveznic enak,« je pojasnila.
O DUTB je povedala, da so njegove odločitve avtonomne in neodvisne. Glede na to, da je šele mesec dni, odkar se je največji del posla začel opravljati, pa ne more, tako pravi, niti ne želi presojati ustreznosti delovanja in poslovnih odločitev.
Tonin je odgovoril, da je videti, da so bile zadnje zamenjave na DUTB (razrešitev Andreja Širclja, SDS) namenjene temu, da se stvari obračajo tako, kot se danes, in ne tako kot bi se morale. »Opozarjam vas, da ste dolžni nekaj narediti, da se te stvari ne delajo.«
»Med vrsticami mi predlagate, da naj bodo na tistih mestih bolj kompetentni ljudje, kot ste jih izbrali vi,« je Toninove besede, v katerih sicer ni postavil vprašanja, komentirala Bratuškova.
Tonin ji je odgovoril, da je on govoril le o eni zamenjavi, pravi pa, da pa je vendarle priznala, da ima škarje in platno pri vodilnih v rokah vlada.