Vlada bo zamrznila ratifikacijo Acte

LJUBLJANA – Vlada bo v čim krajšem možnem času zamrznila ratifikacijo mednarodnega trgovinskega sporazuma za boj proti ponarejanju (Acta), je danes povedal minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Radovan Žerjav. »Očitno je, da ta sporazum ni sporazum, ampak je predvsem velik nesporazum,« je dejal. Da se vlada nagiba k zamrznitvi ratifikacije Acte, je v četrtek povedal že minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žiga Turk. To sicer ni bila uradna točka četrtkove seje vlade, ministri so se o tem pogovarjali neuradno in dosegli soglasje, da se postopek ratifikacije tega sporazuma zamrzne, je pojasnil Žerjav.

Ad acta

»Da to zamrznemo in da se temu reče ad acta,« je dejal minister. Po njegovem mnenju je sporazum napisan tako, da ni pravega ravnovesja med zaščito patentnega segmenta na eni strani in človekovih pravic na drugi.

»Očitno tega ne ugotavljamo samo v Sloveniji, ampak tudi v mnogih drugih evropskih državah, ki se odločajo za podobne korake,« je dejal Žerjav. Meni, da je bojazen ljudi na sploh in skupine Anononimni v tem trenutku popolnoma nepotrebna. Do postopkov prejšnje vlade v zvezi s sprejemanjem odločitev glede Acte se Žerjav ni želel opredeljevati.

Naj vlada napade svoje strežnike?

O zamrznitvi ratifikacije sporazuma je včeraj svoje sledilce na twitterju obvestil tudi Žiga Turk. Ob tem ga je eden izmed uporabnikov vprašal, ali zamrznitev pomeni odločni ne. Turk mu je odgovoril, da ne razume, kaj hočejo. »Da vlada skupaj z anonimnimi napade svoje strežnike?« je vprašal uporabnika.

Javna razprava in protest pred EK

Pred predstavništvom Evropske komisije (EK) se je danes zbralo 10 protestnikov. Poslopje varuje osem policistov, dva policijska kombija in en avto, s seboj pa imajo tudi pse, poroča Delo.

Člane gibanja 15o, ki so se zbrali pred EK, je pozdravil Andrej Kurnik, ki je dejal, da zaprta vrata predstavništva pomenijo »potrditev, da v Evropi ni samo deificita v javni upravi in financah, temveč tudi deficit v demokraciji«. Kurnik je Turkov tvit o zamrznitvi Acte označil kot »cinizem«, saj je prepričan, da se vlada nagiba k uveljavitvi zakona.

V državnem zboru (DZ) se je začela težko pričakovana javna razprava o sporazumu Acta, hkrati pa bo v središču Ljubljane ob 15. uri potekal že drugi protestni shod nasprotnikov Acte.

Misija nemogoče

Nataša Pirc Musar je dejala, da je Acta pravni poskus reguliranja interneta. Če bi sporazum ratificirali, bi morali spremeniti ustavo glede možnosti razkrivanja identitete, je še poudarila. »Dokler ne bomo sprejeli globalnega zakona, so individualni zakoni misija nemogoče.« Po njenih besedah prejšnja slovenska vlada v fazi sprejemanja Acte tako rekoč nič ni komunicirala z javnostjo oziroma civilno družbo, ki jo Acta nadvse zadeva.

Predsednik parlamentarnega odbora za zadeve EU Roman Jakič, ki je javno predstavitev sklical v želji po razjasnitvi številnih odprtih vprašanj še pred ratifikacijo, je medtem že uvodoma poudaril, da si državljani zaslužijo boljši sporazum. Po njegovih besedah bi bilo treba od Acte odstopiti in ne samo zamrzniti njene ratifikacije.

Pomen Acte za evropsko gospodarstvo

V prid Acti je v uvodnem delu razprave spregovoril le vodja enote za javno naročanje in intelektualno lastnino na generalnem direktoratu EK za trgovino Anders Jessen. Poudaril je velik pomen Acte za evropsko gospodarstvo na področju zaščite intelektualne lastnine, hkrati pa v odgovor kritikom dejal, da je sporazum uravnotežen, saj da spoštuje tudi temeljne pravice državljanov.

Ob tem je še izpostavil, da po morebitni uveljavitvi Acte ne bo zakonito ali nezakonito nič več, kot je zakonito ali nezakonito že na podlagi današnje evropske zakonodaje. Pač pa naj bi Acta le okrepila infrastrukturo za zaščito intelektualne lastnine.

Zavrnitev, ne zamrznitev

Strokovnjak za spletne medije in sourednik portala E-Demokracija Domen Savič je poudaril, da zamrznitev sporazuma ni dovolj, ampak ga mora slovenska vlada zavrniti. Savič na sporni sporazum opozarja že od dne, ko je v javnost prišla vest, da je slovenska vlada sporazum podpisala mimo vseh multilateralnih forumov. Po njegovem je Acta dvoumna, hkrati pa nihče ne ve, kakšne posledice bi ob morebitni ratifikaciji imela.

Acta je korak v pravo smer

Direktor urada za intelektualno lastnino Jurij Žurej je poudaril, da je intelektualna lastnina eden bistvenih nosilcev razvoja v moderni družbi. »Pravno urejena družba kot vrednoto zagovarja pravično plačilo za vsako lastnino, tudi intelektualno.« Po njegovem instrumenti, ki so nastali v drugačni družbi in okolju, ne ustrezajo zdajšnjim razmeram in so nedelujoči, zato je po njegovem mnenju Acta korak v pravo smer, a ima deficit demokratičnosti in transparentnosti. Zato predlaga zamrznitev, obsežno javno razpravo in šele nato sprejem dokončne odločitve.

Nasprotovanje sporazumu v obstoječi obliki so iz več razlogov izrazili tudi Maja Bogataj Jančič z inštituta za intelektualno lastnino, spletni strateg Vuk Ćosić in nekdanji državni sekretar na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Jozsef Györkös. Proti Acti so se med drugim opredelili tudi Gorazd Božič iz javnega zavoda Arnes, predsednica Zveze potrošnikov Slovenije Breda Kutin, Gašper Koren iz slovenskega spletnega podjetja Zemanta in več drugih predstavnikov civilne družbe.

Tehtna in široka razprava

Sodelujoči slovenski poslanci v Evropskem parlamentu so izpostavili potrebo po tehtni in široki razpravi, omenjali so tudi, da se razmišlja o tem, da bi se zaradi tako zelo nasprotujočih si pogledov za mnenje o Acti zaprosilo Sodišče EU. Slovenski poslanec v Evropskem parlamentu Jelko Kacin je dejal, da je eden od problemov Acte ta, da se poskuša ukvarjati z zelo različnimi področji. Po njegovih besedah gre za zelo kompleksno problematiko, zato si parlament ne sme privoščiti prehitrih in nepremišljenih odločitev.

Podobno je poudarila evropska poslanka Tanja Fajon. Povedala je, da je pred dokončno odločitvijo potrebno počakati na konkretne pravne odgovore na številna vprašanja. Evropska poslanka Mojca Kleva je dejala, da trenutno osebno dvomi v ustreznost sporazuma, evropska poslanka Romana Jordan Cizelj pa v zvezi z Acto med drugim pogreša bolj konkretno razpravo.

Mešanje resničnega in digitalnega

Oglasilo se je tudi več poslancev državnega zbora. Branko Grims (SDS) problem Acte vidi v tem, da želi probleme v virtualnem svetu reševati z mehanizmi, ki veljajo v realnem svetu.

Poslanca Jožef Horvat (NSi) in Roman Žveglič (SLS) sta poudarila nujnost širše javne razprave pred dokončno odločitvijo in potrebo po zagotovitvi ustreznega ravnovesja med zaščito intelektualne lastnine na eni ter zaščito temeljnih pravic državljanov na drugi strani.

Glede ravnovesja podobno meni Matevž Frangež (SD), ki se je obenem opravičil za pomanjkanje pozornosti pri odločanju o tem vprašanju v preteklosti.