
Galerija

Vlada se je danes seznanila z jesensko analizo Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) gospodarskih gibanj. »Gospodarska rast je bistveno popravljena, kar je olajšalo pripravo predloga rebalansa proračuna. Rebalans je pod streho, sedaj ga bomo poslali v DZ,« je po seji vlade povedal premier Janez Janša.
Umarjeva napoved in izboljšanje gospodarskih gibanj za letos sta po premierjevih besedah olajšala pripravo rebalansa proračuna za letošnje leto in to kljub neznanki, ki ostaja zato, ker je razvojni zakon blokiran in zaradi tega niso znani nekateri javnofinančni učinki, ki bi jih ta zakon prinesel. »Tako se ta problem prelaga v proces priprave proračunskih dokumentov za naslednji dve leti,« je dodal. »Dobra novica je, da imamo, kar se tiče gospodarske rasti za letos, pozitivne trende. Za naslednji dve leti Umar napoveduje bistveno umirjanje. A koalicijska pogodba je razvojno naravnana, ukrepi bodo generirali gospodarsko rast. Tudi glede na napoved Umarja za naslednji dve leti napovedujem, da bo rast med najvišjimi v EU in da bo ustvarjena možnost za prerazporeditev ključnega razvojnega potenciala, to je nas ljudi,« je orisal Janša. Vlada bo predlog rebalansa sedaj poslala v DZ, minister za finance Andrej Šircelj pa ga bo podrobneje pojasnil v petek.
Predsednik vlade pa je bil po vseji ob stotih dneh vlade kritičen do povečanja obsega zaposlenih v javnem sektorju od osamosvojitve Slovenije, kar je po njegovem mnenju razlog, da Slovenija po blaginji ljudi še ni postala Švica.
Izpostavil je podatke o zaposlenih v javnem sektorju, katerih število se je od osamosvojitve naprej povečalo s 125.000 na 196.000. To povečanje je označil kot enega od osrednjih odgovorov na vprašanje, zakaj Slovenija po osamosvojitvi po blaginji ljudi še ni postala Švica. Kot je navedel, smo od osamosvojitve do leta 2008 pospešeno dohitevali povprečni standard Evrope glede kupne moči, od takrat naprej pa stagniral.
Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je močno izboljšal napoved gospodarske rasti za letos. Namesto dveodstotne rasti bruto domačega proizvoda (BDP) po novem pričakuje 3,8-odstotno rast, ki je predvsem posledica znatnega pospeška v prvem polletju. V letih 2027 in 2028 se bo rast umirila na 2,5 oziroma na 2,3 odstotka. Pospešek, ki je bil izrazit v prvi polovici leta, temelji na sovpadanju več dejavnikov - močnem izvoznem okrevanju, dodatno spodbujenem tudi z zagonom novih industrijskih zmogljivosti v farmacevtski in avtomobilski industriji, zaključevanju velikih investicijskih projektov ter nadaljnji rasti razpoložljivega dohodka in trošenja gospodinjstev, so ob objavi jesenske gospodarske napovedi pojasnili na Umarju. V drugi polovici letošnjega leta Umar ne pričakuje tako visokih rasti v izvoznem sektorju, še vedno pa zmerno nadaljnjo rast, ki sledi izboljšanju kazalnikov razpoloženja v območju evra. Pričakovati je ohranjanje visoke investicijske aktivnosti in nadaljnjo rast trošenja gospodinjstev, ki se ob povečanju zaposlenosti in plač usmerjajo bolj v luksuzne dobrine.