Vlada razmišlja o znižanju DDV na osnovna živila! Toliko bi bila nižja stopnja ...

Vlada je obravnavala izhodišča za interventne ukrepe, s katerimi želi omejiti posledice energetske krize, ki se napoveduje v Evropi. V ospredju razprave je bila tudi prehranska varnost, med možnostmi, o katerih država že resno razmišlja, pa je po besedah kmetijske ministrice Mateje Čalušić tudi znižanje DDV za osnovna živila.

Prav to je ena od možnosti, ki bi lahko najbolj neposredno vplivala na denarnice potrošnikov. Čalušićeva je po seji vlade poudarila, da si država prizadeva za »predvidljivost in zanesljivost«, med konkretnimi predlogi pa izrecno omenila »znižanje DDV za osnovna živila«, ob tem pa tudi ureditev rezerv mineralnih gnojil in semen.

Znižanje DDV

Ministrica je bila pri vprašanju davka precej jasna. »V tem trenutku so predlogi za znižanje DDV za osnovna živila,« je dejala. Nato je še dodala, da bi tak ukrep lahko pomembno vplival na cene na trgovskih policah: »Konkretno znižanje DDV bi znatno vplivalo na ceno hrane.« Ob tem je opozorila, da bo morala država pri morebitni odločitvi upoštevati tudi širši okvir. »Upoštevati moramo zakonodajne okvire, evropske omejitve in konkurenčnost sosednjih držav,« je dejala. Kot je razkrila, se trenutno pogovarjajo o petodstotni stopnji DDV za osnovna živila.

Čalušićeva je obenem poudarila, da gre za izhodišča, ne še za dokončne ukrepe. Najprej bo sledil pregled obstoječe zakonodaje, analiza rasti cen živil in iskanje rešitev, s katerimi bi zaščitili potrošnike. Šele nato bodo pripravili konkretne usmeritve in morebitne zakonske spremembe.

Po njenih besedah je ključno, da se država na morebitne motnje pripravi pravočasno. »Najbolj pomembno je, da se nacionalne države pripravimo, da smo bolje organizirane in ugotovimo, kje lahko nastanejo motnje, da lahko pravočasno urgiramo,« je dejala. Vse ukrepe nameravajo oblikovati skupaj z drugimi ministrstvi in deležniki v sektorju. Prihodnjo sredo je napovedan sestanek, na katerem naj bi predstavniki panoge podali prve ocene o razmerah v predelavi in pripravi hrane ter opozorili na morebitne težave v prihodnjih tednih.

Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je medtem poudaril, da je država na novo morebitno krizo bolje pripravljena kot pred leti. »Tokrat smo na krizo bistveno bolj pripravljeni kot leta 2022,« je dejal. Po njegovih besedah je sistem blagovnih rezerv pripravljen in odporen, država pa želi zagotoviti čim bolj predvidljivo in samozadostno oskrbo prebivalstva.

Interventni ukrepi so bili sicer ena glavnih tem že na prvem povolilnem sestanku parlamentarnih strank po volitvah minuli petek. Premier Robert Golob je takrat opozoril, da se Evropa zaradi posledic ameriško-izraelskega napada na Iran pripravlja na veliko gospodarsko krizo, zato je po njegovih besedah nujno, da se ukrepi začnejo pripravljati čim prej, »s katerimi bomo zaščitili ljudi, kmetijstvo in gospodarstvo«.