Vlada razrešila Cirila Ribičiča in Dragico Wedam Lukić

LJUBLJANA – Vlada je na sredini seji sprejela sklep, da je imenovanje Cirila Ribičiča za člana in Dragice Wedam Lukić za nadomestno članico Evropske komisije za demokracijo skozi pravo (Beneška komisija) za obdobje štirih let, od 18. januarja 2012 do 17. januarja 2016, pravno neveljaven zaradi nepristojnosti prejšnje vlade v konkretnem primeru.

Člana čakata na odločitev komisije

Ribičič je danes v imenu obeh članov v izjavi poudaril, da po pravilih Beneške komisije o razrešitvi članov brez njihovega soglasja odloča komisija, zato bosta oba člana počakala na odločitev komisije. Kot je po sredini seji vlade sporočil urad vlade za komuniciranje, zdajšnja vlada ocenjuje, da je prejšnja sklep o imenovanju Ribičiča in Wedam Lukićeve v Beneško komisijo sprejela v času, ko po veljavnem pravnem redu ni imela polnih pooblastil in je bila pristojna opravljati zgolj tekoče posle.

V konkretnem primeru imenovanja po oceni vlade ne gre za tekoči posel, saj ne gre za običajno imenovanje, temveč za imenovanje najvišjega razreda, hkrati pa imenovanje v konkretnem primeru ni bilo prav v ničemer »nujno potrebno, da se odvrnejo nepopravljive ali težko popravljive posledice za delovanje države« oziroma sploh kakršna koli škoda za državo. Zaradi navedenega vlada, ki je bila zavezana opravljati zgolj »tekoče posle«, za svojo odločitev v konkretnem primeru ni imela pravne pristojnosti. Odločitev, za katero vlada nima pristojnosti v pravnem redu, je pravno nična in ne more imeti pravnih učinkov, so še sporočili po seji vlade.

Ob tem v vladi opozarjajo, da je o imenovanju prejšnja vlada odločila 17. januarja letos, torej le nekaj dni pred izvolitvijo novega predsednika vlade in nove vlade, pri čemer je znano, da bo naslednje zasedanje Beneške komisije 16. marca, ter da do takrat ni predvidena prav nobena aktivnost slovenskega člana komisije.

Predlagala sta ju Žbogar in Zalar

Ribičič je v svojem imenu in imenu Wedam Lukićeve danes v izjavi poudaril, da ju je vlada za člana Beneške komisije imenovala na predlog zunanjega in pravosodnega ministra, Beneška komisija pa je neodvisno strokovno telo, ki ga sestavljajo ustavnopravni strokovnjaki (po eden iz vsake države članice), med katerimi je več profesorjev prava in nekdanjih ustavnih sodnikov, ki v njej ne zastopajo niti interesov države niti inštitucije, iz katere prihajajo, temveč delujejo kot neodvisni strokovnjaki.

»Kot redna profesorja na pravni fakulteti in nekdanja ustavna sodnika sva ocenila, da izpolnjujeva strokovne kriterije za članstvo v komisiji in sva imenovanje sprejela. Najino imenovanje je bilo že pred časom registrirano na spletnih straneh Beneške komisije in v posebnem sporočilu članom komisije. Beneška komisija naju obravnava kot polnopravna člana – prejela sva tudi že vabilo in gradivo za zasedanje komisije. Glede na to, da po pravilih Beneške komisije o razrešitvi članov brez njihovega soglasja odloča komisija, bova počakala na njeno odločitev,« je še poudaril Ribičič.

Evropska komisija za demokracijo skozi pravo, bolj znana kot Beneška komisija, je svetovalni organ Sveta Evrope (SE) o ustavnih vprašanjih. Ustanovljena je bila maja 1990 in je igrala vodilno vlogo pri sprejemanju ustav, ki temeljijo na standardih evropske ustavne dediščine, sestavljajo pa jo neodvisni strokovnjaki. Kot še navajajo na spletni strani SE, je njen cilj ohraniti tri najpomembnejša načela evropske ustavne dediščine – demokracijo, človekove pravice in vladavino prava.