Vlada reže 370 milijonov, da spravi primanjkljaj pod 3 odstotke BDP: »Ne skrivamo številk in ne čakamo naslednje vlade«

Minister za finance, ki opravlja tekoče posle, Klemen Boštjančič, je po današnji četrtkovi seji vlade napovedal sveženj ukrepov v višini 370 milijonov evrov oziroma pol odstotka BDP. Cilj vlade je znižati predvideni javnofinančni primanjkljaj za leto 2026 s trenutno ocenjenih 3,4 % na ciljnih 2,9 % BDP.

Do povečanega primanjkljaja ni prišlo zaradi ene same odločitve, temveč gre za kombinacijo več dejavnikov. Minister je pojasnil, da so na spremembo projekcij vplivali zvišanje minimalne plače in z njo povezanih transferjev, višji stroški zdravstvene blagajne ter uvedba zimskega regresa. Poleg določenih stroškov, povezanih s Premogovnikom Velenje, je k temu prispevalo tudi hitrejše črpanje kohezijskih sredstev, kar po Boštjančičevih besedah na drugi strani pomeni višja vplačila v proračun Evropske unije.

Dva temelja finančnega načrta

Finančni načrt temelji na dveh stebrih. Prvih 120 milijonov evrov bo država pridobila z naslova višjih prihodkov od davka od dohodkov pravnih oseb, kar je posledica uspešnega gospodarskega poslovanja v preteklem letu. Preostalih 250 milijonov evrov pa bodo morali znotraj svojih pravic porabe poiskati posamezni resorji in Zavod za zdravstveno zavarovanje.

Od vseh prihrankov, ki jih mora vlada najti, bo največje breme nosilo obrambno področje, saj bodo tam porabo zmanjšali za 100 milijonov evrov. Boštjančič je ob tem zavrnil očitke o drastičnem varčevanju: »Pomembno je poudariti, da ne govorimo o linearnem rezanju državne porabe ali o razgradnji socialne države, govorimo o začasni in ciljno usmerjeni prilagoditvi javne porabe v času, ko moramo ohraniti zaupanje v javne finance in zagotoviti stabilnost za prihodnja leta.«

Odgovornost za stanje javnih financ

Minister je poudaril, da je bila javnofinančna politika v zadnjih štirih letih vodena odgovorno, kar potrjujejo tudi mednarodne institucije. Ob zaključku mandata država ohranja primanjkljaj pod tremi odstotki in javni dolg pri 65,7 % BDP. »Ne prelagamo težav vnaprej, ne skrivamo številk in ne čakamo na naslednjo vlado. Ukrepamo pravočasno, transparentno in z jasnim ciljem, da država ostane finančno stabilna in sposobna izpolnjevati svoje obveznosti do ljudi tudi v prihodnje,« je dejal Boštjančič. Kritičen je bil tudi do političnih nasprotnikov, saj po njegovem mnenju javne finance ne smejo biti ideološko vprašanje. »Naj ob tem dodam še, da mi puščamo javne finance v okviru dovoljenega primanjkljaja, torej pod 3 %, in z javnim dolgom 65,7 % BDP. Kaj pa se bo z javnimi financami, sploh po sprejetju interventnega zakona, dogajalo zdaj, pa bo odgovornost tistih, ki so zanj dvignili roke.«

Resorji imajo do ponedeljka čas, da Ministrstvu za finance posredujejo dokončne predloge posameznih ukrepov. Vlada bo te sklepe in ustrezne prerazporeditve denarja potrdila na seji prihodnji četrtek. Glede rasti BDP v prvem četrtletju letošnjega leta, ki bo objavljena jutri, minister ni želel ugibati in se bo na podatke FURS odzval po uradni objavi.