Vlada sprejela interventne ukrepe v zdravstvu: na prste bodo stopili mnogim Slovencem

Vlada je na današnji seji sprejela besedilo predloga zakona o dodatnih interventnih ukrepih na področju zdravstva. Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je pojasnila, da predlog zakona prinaša številne rešitve na več področjih, med drugim želijo z ukrepi za obvladovanje absentizma preprečiti zlorabe bolniškega staleža. Ministrica je poudarila, da je absentizem v Sloveniji velik problem, ki zahteva visoka finančna sredstva, Slovenija pa je med prvimi državami v Evropi tudi po številu dni odsotnosti z dela zaradi bolezni.

Na tem področju z interventnim zakonom urejajo laični nadzor, ki ga Zavod za zdravstveno zavarovanje sicer že izvaja, a ni urejen na zakonski ravni. Ureja tudi določitev režima gibanja med bolniško odsotnostjo, o katerem bosta seznanjena tako zavarovanec kot delodajalec. Predlog zakona določa tudi možnost odvzema nadomestila v primeru zlorabe bolniškega staleža, »kar krepi odgovornost zavarovancev pri uveljavljanju pravice do nadomestila plače zaradi odsotnosti z dela zaradi bolezni«.

Dodatna sredstva za bolnišnice z izgubami

Interventni zakon predvideva tudi zagotovitev dodatnih sredstev za bolnišnice s kumulativnimi izgubami. Te so po besedah ministrice nastale predvsem zaradi dolgoletnega neustreznega vrednotenja bolnišničnih obravnav, ki niso odražale realnih stroškov. »S tem ukrepom se tako zagotovijo sredstva, da lahko bolnišnice poravnajo neplačane obveznosti oziroma odplačajo posojila, ki so jih nekatere najele pri zakladnici, da so lahko tekoče poslovale,« je pojasnila. Meni, da bodo tako dosegli stabilnejše poslovanje javnih zdravstvenih zavodov in hkrati ohranili ustrezno dostopnost pacientov do zdravstvenih storitev in kakovostne zdravstvene oskrbe za prebivalce.

Predlog zakona dopušča dodatno možnost sklepanja pogodb o medsebojnem sodelovanju med izvajalcem zdravstvene dejavnosti v javni zdravstveni mreži in zasebnim izvajalcem zdravstvene dejavnosti, če gre za zobotehniko, ortotiko, protetiko, optiko in optometrijo za največ 12 mesecev. Z zakonom urejajo tudi vir financiranja mentorskega dodatka iz proračuna, ki zaposlenim pripada že danes in je zapisan v kolektivni pogodbi, vendar vir financiranja ni bil urejen.

Finančna spodbuda za specializacijo 

Za ureditev stanja na področju urgentne medicine zakon uvaja finančno spodbudo za izbiro te specializacije. »Verjamem, da bomo s tem in drugimi ukrepi povečali zanimanje za to specializacijo in vpis. Veste, da je bil na jesenskem razpisu za specializacije iz urgentne medicine prijavljen samo en kandidat,« meni Prevolnik Rupel.

V predlogu podaljšujejo tudi nekatere ukrepe iz prejšnjih interventnih zakonov, »ki so se izkazali za učinkovite«. To so med drugim prenos nekaterih kompetenc izbranega osebnega zdravnika na medicinske sestre in enotna stopnja znanja slovenskega jezika B2 za tuje delavce. Uvedli pa bi tudi stopnjo znanja slovenskega jezika B1 za bolničarja negovalca. Na današnji seji je vlada obravnavala tudi predlog zakona o zdravstveni negi in babištvu, a so obravnavalo prekinili, ker gre za sistemski zakon in ga bo obravnaval tudi ekonomsko-socialni svet. Vlada naj bi ga po besedah Prevolnik Rupel ponovno obravnavala na naslednji seji.