Vlada: Zahteva za ustavno presojo nepremičninskega davka neutemeljena

LJUBLJANA – Zahteva skupine poslancev s prvopodpisanim Jožetom Tankom (SDS) za oceno ustavnosti zakona o davku na nepremičnine in predlog za začasno zadržanje izvajanja sta po mnenju vlade neutemeljena, zato ustavnemu sodišču predlaga, da ju zavrne. V mnenju, ki so ga sprejeli na današnji dopisni seji, med drugim navajajo, da je bil zakon o davku na nepremičnine sprejet na podlagi ekonomskih ocen stanja v Sloveniji, ki so za zagotovitev in vzpostavitev finančnih in gospodarskih razmer zahtevale sprejetje ustreznih ukrepov tudi na področju premoženjskih davkov.

Administrativno poenotenje

Dosedanji sistem obračunavanja dajatev od premoženja oz. nepremičnin v Sloveniji je bil po mnenju vlade zastarel, neenoten, nekonsistenten, nepregleden in neprilagojen novim ekonomskim razmeram. Z novim zakonom želijo zamenjati sistem in ga poenotiti, povečati pravičnost obdavčitve z razširitvijo davčne obveznosti na vse vrste nepremičnin, administrativno poenostaviti sistem odmere davka in občinam ohraniti vsaj zdajšnji obseg prihodkov iz tega vira.

Gre za javno korist

Poleg tega želijo z njim kratkoročno doseči javnofinančno konsolidacijo s povečanjem pomena davka na premoženje v strukturi javnofinančnih prihodkov ter del prihodka nameniti integralnemu proračunu države in s tem financiranju splošnih javnih koristi, ne le koristi lokalne skupnosti.

»S sprejemom zakona se tako dosega javna korist, ki je sprejem tega zakona tudi zahtevala,« navajajo v vladi in dodajajo, da ima javna korist pri uveljavljanju prednost pred vsemi drugimi posameznimi koristmi, ki se lahko uveljavijo, če so skladne z javnim interesom.

Vlada ugotavlja, da ni nobenega dvoma, da je institut obdavčenja nepremičnin skladno z ustavo legitimen instrument za pridobivanje sredstev za uresničevanje nalog države in lokalnih skupnosti, ki se izvajajo v javno korist.

Tri zahteve za ustavno presojo

Stranka SDS je zahtevo za oceno ustavnosti vložila decembra, meni pa, da je zakon ustavno sporen v več členih, med drugim glede ustavnih pravic do zasebne lastnine, enakosti pred zakonom, enakega varstva pravic, pravice do sodnega varstva in do pravnega sredstva ter določila, da morajo biti zakoni v skladu s splošno veljavnimi načeli mednarodnega prava.

Na ustavnem sodišču so še tri zahteve za ustavno presojo zakona, in sicer Občine Rogašovci, Združenja občin Slovenije in Mestne občine Koper.