Vladni dokument razkriva, kaj čaka zaposlene v javnem sektorju: kdo bi bil izvzet iz rezov in kdo ne

Vlada Janeza Janše je v četrtek začela obravnavati proračunske dokumente za leti 2027 in 2028. Med gradivi je tudi predlog, ki predvideva precejšnje zmanjšanje dovoljenega števila zaposlenih v delu javnega sektorja. Dokumenti, ki jih je pridobilo uredništvo Necenzurirano.si, razkrivajo konkretne številke in pravila, po katerih bi se pripravljali kadrovski načrti v prihodnjih dveh letih. Končne odločitve vlada še ni sprejela. Po predlogu bi se dovoljeno število zaposlenih v letu 2027 glede na leto 2026 zmanjšalo za deset odstotkov, nato pa bi sledilo še eno desetodstotno zmanjšanje v letu 2028. Ukrep ni zapisan kot enkratni rez, temveč kot zaporedno zmanjševanje kadrovskih načrtov. Prav zato je pomembno, da gre za predlog, ne za že veljavno odločitev. Vlada je 1. oktobra sporočila, da je proračunske dokumente šele začela obravnavati in da bo končno odločitev sprejela na eni od prihodnjih sej.

Najpomembnejši del načrta je v predlogu zakona o izvrševanju proračuna za leti 2027 in 2028. Ta določa način priprave kadrovskih načrtov državnih organov, lokalnih skupnosti in drugih oseb javnega prava. Vsak državni organ, uprava lokalne skupnosti in oseba javnega prava bi moral ob programu dela in finančnem načrtu pripraviti tudi kadrovski načrt. Ta bi moral biti usklajen s finančnim načrtom in pripravljen po metodologiji, ki jo določi vlada. Ključna določba pa je tista, ki določa dovoljeno število zaposlenih. Za leto 2027 bi bilo to število za desetino nižje kot ob koncu leta 2026. Leta 2028 bi se nato glede na stanje iz leta 2027 zmanjšalo še za deset odstotkov.

To pomeni, da bi se ob dosledni izvedbi načrta dovoljeno število zaposlenih v dveh zaporednih korakih zmanjšalo glede na izhodiščno stanje. Pri tem ne gre nujno za avtomatično odpoved vsaki desetini zaposlenih, temveč za omejitev dovoljenega števila zaposlenih, ki bi jo morali posamezni uporabniki proračuna upoštevati pri pripravi svojih kadrovskih načrtov.

Kdo bi bil izvzet?

Predlog hkrati določa nekaj pomembnih izjem. Med neposredno izvzetimi so Policija, Slovenska vojska, Uprava Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij in Finančna uprava Republike Slovenije. Za druge uporabnike pa so predvidene možnosti odstopanja, če za to obstajajo utemeljeni razlogi, povezani predvsem s povečanim obsegom dela ali zagotavljanjem nemotenega izvajanja dejavnosti. Toda tudi takšna izjema ima svoje pogoje. Uporabnik bi moral imeti zagotovljena sredstva za stroške dela in pridobiti soglasje pristojnega ministrstva.

Posebna ureditev velja za del zdravstva ter socialnega varstva in dolgotrajne oskrbe. Pri nekaterih posrednih uporabnikih iz teh področij soglasje ministrstva po predlogu ne bi bilo potrebno. To velja za tiste zdravstvene zavode, ki se pretežno financirajo iz sredstev Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ter za določene izvajalce socialnega varstva in dolgotrajne oskrbe, ki se pretežno financirajo s prihodki od svojih storitev.

Šole, vrtci, agencije, raziskovalni zavodi ...

Načrt bi lahko zajel precej širok krog ustanov. Med njimi so državni organi, ministrstva, organi v sestavi ministrstev, vladne službe in upravne enote. Zajeti bi bili tudi številni javni zavodi in druge osebe javnega prava, ki se financirajo iz državnega proračuna. Sem sodijo med drugim šole, vrtci, zdravstveni domovi, bolnišnice, javne agencije, javni skladi ter raziskovalne in visokošolske ustanove, pri čemer za posamezne skupine veljajo različna pravila in izjeme. V primeru občin bi se ukrep nanašal predvsem na tiste javne zavode, ki se pretežno financirajo iz državnega proračuna ali sredstev ZZZS.

Janša že napovedal prestrukturiranje

Načrt zmanjševanja števila zaposlenih je povezan tudi s širšo napovedjo predsednika vlade. Janez Janša je septembra govoril o prestrukturiranju javnega sektorja in dejal, da naj bi se okoli 50.000 zaposlenih postopoma prelilo v gospodarstvo. Vlada je ob tem kot enega od ključnih razvojnih izzivov izpostavila rast zaposlenosti v javnem sektorju. Po uradnih podatkih vlade je bilo leta 2025 v javnem sektorju 196.123 zaposlenih, kar je 55,9 odstotka več kot leta 1991. Vlada zmanjševanje oziroma prerazporejanje kadrov utemeljuje tudi s potrebo po učinkovitejši razporeditvi zaposlenih med javnim in zasebnim sektorjem.

Kljub temu pa pri načrtu velja pomembna omejitev: dokumenti še niso dokončno potrjeni. Vlada je njihovo obravnavo začela 1. oktobra, končno odločitev pa napovedala na eni od prihodnjih sej. Ministrstvo za finance je sicer že julija objavilo izhodišča za pripravo proračunskih dokumentov za leti 2027 in 2028. Takrat je vlada resorjem naložila tudi pripravo ukrepov za znižanje izdatkov, kadar znotraj določenih finančnih okvirov ne bi mogli zagotoviti izvajanja svojih nalog.

Prav zato bo ena ključnih prihodnjih vprašanj, ali bodo določbe o kadrovskih zmanjšanjih ostale v sedanji obliki, kakšne pripombe bodo nanje podali posamezni resorji in kako bi se morebitni ukrepi v praksi odrazili po posameznih delih javnega sektorja, poroča Necenzurirano.si.