Vlasta Nussdorfer brez dlake na jeziku: Romi ženskam denar poberejo za pijačo, mamila, orožje

Vlasta Nussdorfer, nekdanja vrhovna državna tožilka, varuhinja človekovih pravic in svetovalka predsednika republike je v prispevku za Delo kot gostujoče pero opisala svoj vidik romske problematike. Njen iskreni zapis je popolnoma brez dlake na jeziku. Kot je napisala, saj »resnica ne bi smela premočno boleti«.

Če namreč niste vedeli, so v času, ko je bila državna tožilka, nekatere romske otroke, osumljene tatvin, vlomov, celo ropov, branili tudi zelo ugledni odvetniki, in to popolnoma brezplačno. »In branili so jih z vso gorečnostjo. Kakšno sporočilo so dajali? Pri polnoletnikih pač narediš vse in še več za obdolžence, toda otroci?! Zanje je vendar pomembna razlika med resnico in lažjo,« se sprašuje Nussdorferjeva.

Ko je primer tatvine romskih najstnikov kot vrhovna državna tožilka izgubila, so le-ti v bližnjem lokalu slavili zmago in se od sreče opijali in razgrajali. Predstavljala si je, kako bo šele v njihovem romskem naselju. In v vseh teh letih se ni prav nič spremenilo, saj so »prav te dni v enem od naselij na Dolenjskem spet našli pravo skladišče municije, streljajo pa tudi po obljubi predsednici republike, da ne bodo več«.

Kršitev otrokovih pravic v romskih družinah

Nussdorferjeva je kot varuhinja človekovih pravic obiskala številna romska naselja, tako na Dolenjskem kot v Prekmurju. »Toliko ubogih, razcapanih, na pol nagih otročičev kot prav na JV ne vidiš nikjer. Starši vseh starosti sicer zase in zanje dobivajo velike vsote, a verjemite, da imajo otroci od tega bore malo ali celo nič. Pogovorila sem se z mnogimi in so mi zaupali, da ubogim ženskam denar dobesedno poberejo 'šefi'. Ponavadi gre celo za 'posojila' z dramatičnimi obrestmi, denar pa za pijačo, mamila, orožje. Nato reveže oblačijo Rdeči križ in dobri ljudje, kdaj celo šole, če tja sploh pridejo,« je pojasnila Nussdorferjeva.

»Kršitev otrokovih pravic je v romskih družinah ogromno; od zanemarjanja, surovega ravnanja, dejanj, ki škodijo njihovemu razvoju, in celo spolnih zlorab mladoletnic,« je opisala razmere v romskih naseljih Nussdorferjeva. Sprašuje se, kako je sicer možno, da sorodnikom otroke rojevajo trinajstletnice. »Ne gre zgolj za zaljubljence med mladoletniki, kar res ni kaznivo, gre za prisilne poroke in čiste spolne zlorabe, celo med družinskimi člani. Ste poslušali zakrito Rominjo, ki je pred kratkim za televizijo spregovorila o posilstvih sorodnika in očeta? Razočarana, ker nihče ni ukrepal!«

In čisto na koncu

Nekdanja varuhinja človekovih pravic poudarja, da imamo človekove pravice vsi, ne le nekateri. Prav tako ni razlik v naših dolžnostih. »Z besedami in posveti je torej nemogoče kar dvajset let in več reševati težko situacijo, pravih odločitev pa od nikoder. Mora res nekaj ljudi izgubiti življenje? Se je moral zgoditi Aco? Človekove pravice imamo vsi, ne le nekateri. Prav tako ni razlik v naših dolžnostih. Obstajajo. Ali ne živimo v isti državi in je zakonodaja za vse enaka? In čisto na koncu: ne sme in ne more iti za »romski zakon«, kot govorijo nekateri. Niti slučajno, temveč za zakon za vse. Komaj čakam dan, ko bodo primerno »kaznovane« vse zlorabe socialne pomoči,« je za Delo zapisala Nussdorferjeva.