Vodja urgence UKC Ljubljana: »Pacienti po šestih urah čakanja na hodniku dobijo obrok«

Pisali smo, da je Društvo Srebrna nit v javnem pismu opozorilo na, kot pravijo, neznosne razmere na urgenci UKC Ljubljana. V društvu spremljajo pretresljive zgodbe starejših, ki naj bi na obravnavo čakali tudi več kot deset ur, diagnozo in terapijo pa prejeli kar na hodniku. Odgovorne so pozvali, naj ukrepajo in zagotovijo kadrovske ter organizacijske rešitve. Njihova najhujša obtožba: da »smrt hudo bolnega na vozičku na hodniku postaja nova normalnost«.

Možina: To se načeloma ne dogaja

Na očitke je odgovoril doc. dr. Hugon Možina, vodja Internistične prve pomoči UKC Ljubljana. Po njegovih besedah hudo bolne bolnike praviloma takoj sprejmejo na oddelke, saj imajo prednost pred drugimi. Priznal pa je, da vedno obstaja možnost, da se stanje bolnika poslabša tudi med čakanjem na hodniku:

»Vedno se lahko zgodi, da pride do nenadnega poslabšanja tudi pri bolniku, ki je v čakalnem prostoru. A načeloma najtežje bolne nemudoma sprejmemo,« je poudaril.

Kot napoveduje, bo v septembru na urgenci odprta nova opazovalnica, ki naj bi razbremenila hodnike in skrajšala čakanje.

170 tisoč pacientov letno

Možina je podrobneje razložil, kako obremenjen je Centralni urgentni blok UKC Ljubljana, kjer vsako leto obravnavajo okoli 170.000 pacientov. Ljubljansko urgenco dnevno obišče približno 500 bolnikov, kar je 170.000 tisoč bolnikov in poškodovancev na leto. Približno 75.000 jih obravnavajo na urgentnem kirurškem bloku v domeni kirurške klinike, 60.000 jih obravnavajo na splošni nujni medicinski pomoči, ki je v domeni Zdravstvenega doma Ljubljana, okoli 25.000 pa jih obravnavajo na internistični prvi pomoči.

Organizacija je zahtevna: že majhen zastoj v pretoku bolnikov povzroči velike čakalne dobe, bolniki pa v povprečju v urgentnem bloku čakajo tudi do 18 ur, preden so premeščeni na oddelke. Možina je pojasnil, da mora biti na internistični prvi pomoči sprejetih približno polovica bolnikov, ki na urgenci približno 18 ur čakajo na prosto posteljo. 

Preobremenjen sistem, premalo kadra

Glavni razlogi za zastoje so po Možinih besedah: pomanjkanje družinskih zdravnikov, zaradi česar bolniki prihajajo na urgenco z nenujnimi težavami, večje število starostnikov z več boleznimi hkrati, pomanjkanje medicinskih sester in zapiranje oddelkov, dolge čakalne dobe pri specialistih.

»Vrata do nas so na stežaj odprta, od nas naprej pa zaprta,« je slikovito opisal. Dodal je: »Urgentni oddelki so (premajhen) obliž za vse luknje v zdravstvenem sistemu in to dodatno delo s stisnjenimi zobmi opravljamo 24/7. Vprašanje je, kako dolgo bomo zdržali. Odhodi sodelavcev močno presegajo prihode, mladi zdravniki se za specializacijo iz urgentne medicine ne odločajo več. Tisti, ki se še želijo zaposliti v zdravstvu, se ne zaposlujejo tam, kjer so bolniki resni, odgovornost velika, dela nemogoče veliko in to poteka tudi popoldan, ponoči in preko vikendov.«

»Po šestih urah čakanja na hodniku dobijo obrok«

Če bolniki na urgenci ostanejo več kot šest ur, jim zagotovijo tudi obrok. Toda tako dolga obravnava še dodatno obremenjuje medicinske sestre in zdravnike, zaradi česar se čakalne dobe lahko še podaljšajo, osnovno poslanstvo urgence – hitra pomoč najhuje ogroženim – pa je težje izpolniti.

Najslabše jo odnesejo tisti, ki niso življenjsko ogroženi, saj jih nujnejši bolniki prehitijo.

Bolj ogroženi pacienti imajo pri obravnavi prednost, a ker sta kar dve tretjini obravnavanih starejših od 70 let – med njimi tretjina starejših od 80 let – se sistem mnogim zdi neprijazen prav do starostnikov. Triažna sestra po potrebi opozori na gnečo in dolge čakalne dobe, najhujše razmere pa nastajajo ob ponedeljkih, torkih in petkih, ko se obravnava lahko popolnoma ustavi, pravi Možina.

Kako naprej?

Možina poudarja, da urgenca UKC Ljubljana »ne zavrača in ne preusmerja pacientov«, a hkrati opozarja, da je urgentni oddelek postal obliž za vse luknje zdravstvenega sistema. Zdravniki in sestre delajo 24 ur na dan, a ob odhodih kadra in pomanjkanju zanimanja mladih zdravnikov za specializacijo iz urgentne medicine se pojavlja vprašanje: koliko časa bodo še zmogli?

Septembrska otvoritev nove opazovalnice naj bi bila prvi korak k razbremenitvi, a sistemskih sprememb bo, kot priznava sam, še kako nujno potrebnih. »Zaenkrat bomo imeli v opazovalnici dodatnih 12 postelj. Upamo, da bomo lahko s tem, da jih bomo zelo ciljno uporabljali za bolnike, ki bodo krajši čas na urgenci, izpraznili hodnike,« je poudaril Možina. Kot je dejal, so podoben projekt sicer poskušali izvesti že pred dvema mesecema, a zaradi pomanjkanja medicinskih sester to ni bilo mogoče.