Vojko Bernard opozarja: »Smrtonosni napadi medveda so izjemno redki«

V Gradišču v občini Škofljica so pretreseni nad včerajšnjim dogodkom, ko je medved napadel 58-letno domačinko. Ženska se je pred tem v gozdu nad domačo hišo sprehajala s psom, ko jo je v nekem trenutku napadel medved. Nesrečnici iz Gradišča je še uspelo priti do hiše in mami povedati, kaj se ji je zgodilo.

Ministrstvo za naravne vire in prostor je prejšnji četrtek izdalo dovoljenje za odstrel 206 medvedov, ki bo potekal na celotnem območju juga države in se bo lahko izvajal do 1. julija 2026. Danes je Ministrstvo za naravne vire in prostor v sporočilu za javnost podalo dodatna pojasnila, vezana na odločbo.

Zapisali so, da je rjavi medved v Evropski uniji zavarovana živalska vrsta, ki smo jo v Sloveniji za razliko od mnogih drugih evropskih držav uspeli ohraniti. Zaradi zavarovanega statusa in ugodnih razmer za življenje pa se populacija rjavega medveda v Sloveniji hitro veča, tako da je njena gostota trenutno med najvišjimi v Evropi (imamo največjo znano gostoto rjavega medveda v Evropi). Zato je zaradi zaščite in varovanja ljudi ter preprečevanja materialne škode nujno ustrezno uravnavanje populacije z različnimi ukrepi. Le - to poteka tudi z odvzemom iz narave (odstrelom), ki zagotavlja najustreznejšo gostoto populacije za sobivanje glede na razpoložljivo ozemlje.

Pri pripravi strokovnega mnenja so strokovnjaki upoštevali podatke o številčnosti rjavega medveda, vsebovane v študiji iz leta 2025 in glede na vse podatke je bil predlagan odstrel 206 medvedov. V dovoljenju ministrstva je predviden odvzem časovno razdeljen na obdobje enega leta - v letu 2025 je to 123 medvedov, v letu 2026 pa 83. V to število so vključeni tudi interventni odvzemi. Dovoljenje za odstrel je do 31. decembra 2026.

»Ministrstvo bo do konca leta 2025 preučilo alternativne možnosti upravljanja s populacijo, kot so kemična kastracija in sterilizacija, s čimer se bomo dolgoročno izognili vedno večjemu številu osebkov, ki jih bo treba letno odstreliti. Ministrstvo bo z mednarodno recenzijo preučilo spremljanja populacije ter analizo metodologije za odstrel ter preučilo vpliv krmljenja medveda na hitro povečevanje populacije. V okviru možnosti, ki jih omogočajo evropski projekti, načrtujemo tudi pripravo strokovne ekspertize o drugih možnih alternativnih načinih upravljanja s populacijo ter izvedbo posebnega pilotnega projekta. Projekt bo predvidoma financiran iz evropskih sredstev, ki omogočajo projekte varovanja narave LIFE. Ministrstvo bo v začetku leta 2026 pripravilo tudi novo strategijo upravljanja z medvedom,« so sporočili.

Opozorila nevladnih organizacij

Nevladne organizacije ob tem opozarjajo, da bo odstrel posegel predvsem v najmlajše osebke, vključno z letošnjimi mladiči. V mednarodnem društvu za varstvo okolja in narave Alpe Adria Green opozarjajo, da bo po odstrelu ne glede na začetno oceno – 656 ali 954 – ostalo manj kot 800 medvedov, kolikor jih ministrstvo ocenjuje kot t. i. vzdržno populacijo.  Za komentar smo prosili predsednika društva Alpe Adria Green, Vojka Bernarda.

»Dejstvo je, da dovoljenje za odstrel 206 medvedov, ki ga je izdalo Ministrstvo za naravne vire in prostor, pomeni izjemno visok poseg v populacijo - še posebej, ker kar 70 odstotkov teh osebkov predstavljajo mladi osebki, lažji od 100 kg. Če upoštevamo genetski monitoring, ki je potrdil 656 osebkov, bi po izvedenem odstrelu ostalo zgolj okoli 450 medvedov. Tudi če upoštevamo napihnjeno številko iz modela (954), bo številka padla pod t. i. 'vzdržno mejo' 800 osebkov, na katero se MNVP samo sklicuje.

To ne pomeni izrazito tveganje za gensko stabilnost populacije. Mladi osebki namreč predstavljajo prihodnost reproduktivnega jedra populacije. V naravi preživijo le najmočnejši osebki z najbolj prilagodljivimi genotipi, zato imajo potomci, ki preživijo zgodnje razvojne faze, pogosto pomembno gensko vrednost. Neselektiven odstrel mladih osebkov na osnovi teže pa ne upošteva njihovega genetskega potenciala. Noben model odstrela namreč ne vključuje informacij o individualni genski vrednosti ali sorodstveni strukturi medvedov – zato je vsak odstrel mladičev tveganje za izgubo pomembnih genetskih linij. Takšna praksa zmanjšuje genetsko raznolikost, povečuje tveganje za parjenje v sorodstvu in dolgoročno ogroža vitalnost populacije.

Zato ta podatek ne razkriva le neusklajenosti med ciljem (vzdržna številčnost) in ukrepom (masovni odstrel), temveč tudi znanstveno neodgovorno upravljanje z dolgoročnimi posledicami za zdravje populacije rjavega medveda v Sloveniji.«

Včeraj zvečer je v okolici Škofljice medved na robu gozdne površine napadel žensko. Koliko takšnih napadov se zgodi na leto?

»V Sloveniji se v povprečju zgodi med ena in dva fizična stika med medvedom in človekom letno. V absolutni večini primerov gre za obrambne reakcije medvedke z mladiči ali presenečene živali, ki se počutijo ogrožene zaradi nenadne bližine človeka. Smrtonosni napadi so izjemno redki – v zadnjih desetletjih v Sloveniji ni bil potrjen noben takšen primer.

Obžalujemo vsak incident, v katerem pride do poškodbe človeka, saj gre za izjemno travmatične dogodke za posameznika. Vendar je nujno, da se takšni primeri obravnavajo strokovno in v kontekstu vedenja vrste. Medved ni plenilec človeka. Do stika pride, kadar človek nevede vstopi v območje, kjer se nahaja medved, zlasti medvedka z mladiči, ali kadar se živali zadržujejo ob neustrezno zavarovanih virih hrane v bližini naselij (npr. smetiščih, nezavarovanih čebelnjakih, balah sena ali krmiščih, ki jih postavljajo lovske družine).

Takšni primeri so pogosto rezultat napačnega upravljanja prostora  - umetnega privabljanja medvedov s krmljenjem in ustvarjanjem pogojev, ki povečujejo verjetnost stikov z ljudmi. Zato mora biti komunikacija o teh dogodkih odgovorna in usmerjena v preventivo, ne pa v širjenje strahu ali stigmatizacijo zavarovane vrste. Le tako lahko dolgoročno zagotovimo sobivanje in varnost za ljudi in živali.«

Medved ni napadel v gozdu, temveč na robu gozdne površine. Kaj to pomeni za okoliške prebivalce – zakaj se medvedje vedno bolj približujejo naseljem?

»Medved se človeku praviloma umakne. V večini primerov njegove prisotnosti sploh ne zaznamo, saj nas opazi, zavoha ali zasliši že prej. Čeprav ima medved slabši vid, ima izjemno razvit sluh in voh, kar mu omogoča, da se v naravi uspešno izogiba človeku. Do bližnjih srečanj pogosto pride takrat, ko medved zaradi hrupa ali vetrovnega vremena človeka ne sliši ali zavonja pravočasno — še posebej, če ima ta človek ob sebi psa. Prosto spuščeni psi pogosto zbežijo pred medvedom nazaj k lastniku, pri tem pa razdražijo žival in povečajo možnost, da bo ta doživela prisotnost človeka kot grožnjo. Takrat lahko pride do obrambne reakcije.

Vzrok za približevanje medvedov človeškim naseljem ni njihova številčnost, temveč prisotnost človekovih virov hrane, ki jih ustvarjamo bodisi nenamerno bodisi namerno. Med glavnimi dejavniki so:

• Krmilnice, polne koruze in druge visokoenergetske hrane, ki se nahajajo tik ob robovih naselij ali gozdnih poteh in umetno privabljajo medvede na določena območja.

•  Smetišča, kompostniki in sadovnjaki, ki niso ustrezno zavarovani, nudijo lahko dostopno in kalorično hrano.

• Čebelnjaki in bale sena, ki so pogosto postavljeni brez zaščite neposredno ob robu gozda, so prav tako zelo privlačni za medvede.

•  V nekaterih primerih lovci za vabo privežejo koze ali nameščajo druge privlačne vabe tik ob naseljih ali gozdnih robovih. Takšna praksa, ki se izvaja z namenom privabljanja medvedov za lov.

Vse to vodi do t. i. habituacije – procesa, v katerem se medved navadi na prisotnost človeka in njegove vire hrane. Tak medved postaja pogumnejši, izgublja naravni strah in se vse bolj zadržuje v bližini človeških bivališč. To dolgoročno ustvarja nepotrebne konflikte in povečuje možnosti za incidente, ki bi jih z drugačno upravljavsko politiko lahko preprečili.

Zato je treba odgovorno upravljanje z medvedjo populacijo usmeriti v odpravo umetnih virov privlačnosti, prepoved ali strogo regulacijo krmljenja in vab ter izobraževanje prebivalstva o sobivanju z velikimi zvermi. Tak pristop temelji na znanstveno podprtih naravovarstvenih standardih in dolgoročno zmanjšuje tveganja tako za ljudi kot za živali.«

Je njihovo vedenje povezano s številčnostjo – si iščejo hrano?

»Medved ne prihaja k človeku, ker bi bilo v gozdu premalo hrane. V več kot 85 odstotkov prehrane rjavega medveda prevladuje rastlinska hrana (plodovi, korenine, trava, lubje), del pa predstavljajo mrhovina, žuželke in drobni sesalci. Le izjemoma poseže po večjih živalih, in še to v primeru oslabelosti plena. Človek v prehrani medveda nima mesta.

Problem je, da so medvedi umetno privabljeni k človekovi infrastrukturi, kjer najdejo lahko dostopno hrano. Namesto da bi se ukvarjali z odstranitvijo virov teh privlačnih točk in zmanjšanjem krmljenja, se odločamo za odstrel, kar je napačna in kratkoročna rešitev.

Vsak fizični stik med človekom in medvedom mora biti temeljito raziskan in ustrezno obravnavan – predvsem z intervencijsko ekipo, usposobljeno za hitro in strokovno ukrepanje, ne pa s sistemskim odstreli. Upravljanje populacije rjavega medveda mora temeljiti na genetskem monitoringu, zmanjševanju virov konfliktov in dolgoročnih naravovarstvenih ciljih.«

Preberite še:

Novi predpisi lahko pomenijo konec za medveda Tima! Lastnik zdaj toži ministrstvo

Čustvena selitev medveda Feliksa, ne boste ga več mogli obiskovati v Kočevju