Vojska, znanost, sateliti: takšen je plan Golobove vlade za izboljšanje obrambe

Četrtkova novinarska konferenca, na kateri je Vlada Republike Slovenije predstavila novo obrambno in varnostno politiko, je razkrila številne strateške novosti, ki gredo precej dlje od klasičnega razumevanja vojaške obrambe, kot smo že poročali.

Vlada napovedala 3 % BDP za obrambo, bodo krčili socialo?! Sajovic: »Prosim in pozivam vse za enotnost«

Predstavniki vlade so predstavili vizijo, v kateri je Slovenska vojska le eden izmed stebrov varnosti, ob bok pa ji stopajo tudi prometna in zdravstvena infrastruktura, znanost, industrija, energetika, informacijska varnost in celo vesoljske tehnologije.

Vojska ni edini steber odpornosti

Pomembna premisa nove politike je redefinicija vloge Slovenske vojske. Premier Robert Golob je napovedal uvedbo povečanih rezervnih sil po vzoru nekdanje teritorialne obrambe, hkrati pa poudaril, da se z novim konceptom vojska umešča v širši okvir državne odpornosti.

Pripravljajo izboljšave na področju zdravstva. FOTO: Gettyimages

Ključni poudarek je tudi na mobilnosti in logistiki: »Že lani smo začeli širiti obrambno infrastrukturo, saj je po Natovih standardih takoj za oboroženimi silami najpomembnejši dejavnik ravno mobilnost – od luke do cest in železnic,« je dejal Golob.

Projekti z dvojno rabo

Izpostavljen je bil tudi koncept t. i. dvojne rabe – investicij, ki služijo tako civilnim kot vojaškim namenom. Minister za finance Klemen Boštjančič je pojasnil, da bo država obstoječe projekte – kot so gradnje bolnišnic, razvoj železniške infrastrukture ali informacijska zaščita – prepoznala kot del obrambnega sistema, saj prispevajo h krepitvi državne odpornosti. Projekte bomo nadgradili in prilagodili, ne le obarvali kot obrambne, je poudaril.

Prenova železniške postaje Ljubljana že nekaj časa poteka. FOTO: Črt Piksi

Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je dodala, da so trenutna vlaganja v prometno infrastrukturo najvišja v zgodovini in da se bo Slovenija izkoristila svojo »res dobro geografsko lego« za povečanje strateške mobilnosti v kriznih razmerah.

Vlagajo tudi v zdravstveni sektor

Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je razložila, da nova obrambna politika vključuje tudi zdravstvene zmogljivosti: Vlaganje v bolnišnično infrastrukturo pomeni boljšo pripravljenost na vojaške konflikte, pa tudi na naravne nesreče, pandemije in druge krizne dogodke. To je naložba v odpornost sistema kot celote, je dejala.

Kot primer je navedla širitev bolnišnice Petra Držaja v Ljubljani, kjer bo novi prizidek služil tako civilnim kot morebitnim vojaškim potrebam.

Znanost, sateliti in umetna inteligenca

Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Igor Papič je posebej izpostavil tehnološko dimenzijo nove varnostne strategije. Po njegovih besedah Slovenija pospešeno vlaga v kibernetsko varnost in raziskave z dvojno rabo, ki vključujejo umetno inteligenco, algoritme za zaščito informacijskih sistemov ter celo vesoljske zmogljivosti.

Vlagajo tudi v kibernetsko varnost. FOTO: Getty Images

Njihov cilj je vzpostavitev sistema sedmih satelitov, ki bodo služili tako obrambnim kot civilnim namenom. Uporaba bo široka – od nadzora ozemlja do okoljske zaščite in telekomunikacij, je dejal Papič. Po njegovih besedah Slovenija dnevno beleži številne kibernetske napade, zato so vlaganja v to področje ključnega pomena.

Nova strategija za obrambno industrijo

Med novostmi je tudi strategija za razvoj domače obrambne industrije, s ciljem povečati domačo proizvodnjo in neodvisnost na področju varnostne opreme in tehnologije. To vključuje sodelovanje s slovenskim znanstvenim sektorjem, razvoj novih tehnologij ter vključevanje slovenskega gospodarstva v obrambne verige vrednosti.

Poziv k enotnosti in sodelovanju

Minister za obrambo Borut Sajovic je na koncu poudaril, da je obrambna resolucija, ki je od četrtka dalje v javni razpravi, odprta za pripombe strokovne in širše javnosti. Po njegovih besedah si želi čim širšega konsenza: »»Prosim in pozivam vse za enotnost.«