

Trop v Živalskem vrtu Ljubljana šteje devet volkov. FOTO: Jože Suhadolnik

Pobegla antilopa je sprožila pravo izredno stanje. FOTO: Igor Mali

Antilopa, ki je pobegnila leta 2006. FOTO: Igor Mali



V Živalskem vrtu Ljubljana imajo od leta 2017 tudi kanadske volkove. Njihov trop šteje devet volkov. Gre za šest samcev in tri samice. Med njimi je volkulja, ki se je 7. aprila 2021 skotila v ZOO Ljubljana, v četrtek dopoldne pa je še kako presenetila uslužbence živalskega vrta. Čeprav je ograda, kjer so volkovi, pod stalnim nadzorom kamer, ji je uspelo vseeno izkopati rov ter pobegniti na drugo stran. Tam je naletela na družino obiskovalcev. Dan po njenem pobegu smo se pogovarjali z Ireno Furlan, pedagoško vodjo v ZOO Ljubljana. Glede na to, da se je prva novica, ki so jo poslali iz Živalskega vrta, glasila, da je volkulja pomotoma zapustila svojo ogrado, nas je zanimalo, kaj pomeni pomotoma, sploh ker gre za divjo žival, ki se odloča, kot smo si predstavljali, nagonsko. Furlanova nam je odgovorila takole: »Živali, ki so v našem živalskem vrtu, vzamejo svojo ogrado, kjer bivajo, za svoj dom. V njem imajo vse, kar potrebujejo ...« Je potemtakem volkulji kaj primanjkovalo, da se je prelevila v vlogo zapornika, ki je izpeljal pobeg na svobodo? »Sploh ne! Volkulja je imela namreč povsem drugačen namen: kopala je svoj brlog.«
Zadnje deževje je razrahljalo betonski temelj, na katerem stoji ograja.
Ker pa si je za novi brlog izbrala mesto ob samem robu ograde, se je zgodilo to, kar se je. Namesto zavetja si je izkopala pot na svobodo. Kot je še pojasnila Furlanova, je k temu pripomogla močna erozija po zadnjem deževju, ko se je dodobra razrahljal betonski temelj, na katerem stoji ograja. Ker volkulja ni več našla poti nazaj, je začela raziskovati po živalskem vrtu.

Človek bi pomislil, da je treba za takšen rov vendarle pošteno pljuniti v tace ter dolgo kopati. A nam je Furlanova zatrdila, da je bilo ravno nasprotno: »Zgodilo se je zelo hitro!« Kako hitro, nam ni uspelo izvedeti. Morda niti sami ne vedo. Če bi, potem bi volkulji gotovo preprečili ta pobeg. Kako hitro je kopala in slednjič izkopala, so lahko posnele samo nadzorne kamere. In če ta posnetek res obstaja, bo lahko za uslužbence ZOO Ljubljana v prihodnje gotovo močno svarilo, da se kaj takšnega ne bi več zgodilo. Samo predstavljamo si lahko, kaj bi bilo, če bi podoben trenutek nepozornosti oziroma nepazljivosti izkoristil kakšen tiger in presenetil, tako kot je v četrtek kanadska volkulja, družino obiskovalcev.
Uradna informacija, ki so jo že kmalu posredovali, govori takole: »Ograde za živali redno pregledujemo tudi iz vidika varnosti. Današnji dogodek je bil redek in izjemen. Preučili smo vse okoliščine, da se njen sprehod slučajno ne bi ponovil.« Kot smo izvedeli, naj bi bila volkulja zunaj svoje ograde samo nekaj minut. Pa tudi to, da so strokovne službe ZOO Ljubljana, ko so izvedele za njen pobeg, pri priči aktivirale varnostni protokol ter pospremile vse obiskovalce v najbližje notranje prostore. Ko so žival izsledili, je veterinarska in oskrbniška služba pobeglo volkuljo uspavala ter jo vrnila v ogrado.
Antilopo lovili specialci
Nemara najbolj znan pobeg kakšne živali iz ljubljanskega živalskega vrta je bil pobeg triletnega samca antilope liči leta 2006. Preskočil je visoko ograjo in jo popihal v bližnje gozdove. Akcija njegovega lovljenja je bila vredna filmskega scenarija. Na srečo pa je bil po 20 urah lovljenja le en avtomobil lažje poškodovan, žival pa le odrgnjena. Pri iskanju se je pridružila celo specialna enota policije, sodelovalo je 10 lovcev.
Težava je bila predvsem v tem, da je antilopa zbežala, kakor hitro se ji je kdo približal. Za zadetek z uspavalnim nabojem pa sme biti največ 40 metrov daleč. Na koncu sta jo pridržala gradbena delavca v šentviškem predoru.
Liči pa seveda ni bil prvi ubežnik: nekoč jo je popihal šimpanz, našli so ga v Tivoliju, pa ježevec, ki je prezimil v kleti gostilne na Rožniku. Ko so jim ga spomladi vrnili, so živalskemu vrtu izstavili še račun za vse bobi palčke, smokije in sokove, s katerimi se je gostil.
