Vrane v Ljubljani vedno bolj nadležne, na občini nemočni, z ministrstva odgovarjajo

Ljubljančanom že leta povzročajo težave takšne in drugačne živali, ki ne le uničujejo lastnino, nekatere so prav agresivne, prenašajo pa lahko tudi nevarne bolezni. Med tistimi, ki so se preko vseh meja naselile v urbanih središčih, so vsekakor podgane, teh je iz leta v leto več, letošnje leto so mnogi Ljubljančani tarnali tudi nad povečanim številom ščurkov, pa seveda sive vrane. Te so načeloma še najmanj nadležne in se večino časa brigajo zase, postanejo pa nevarne, ko imajo mladiče in tistega, ki se njihovemu zarodu nevede preveč približa, lahko tudi resno poškodujejo.

Kljub temu mnoge Ljubljančane sive vrane motijo zaradi iztrebkov in razdejanja, ki ga običajno pustijo za seboj, ko med odpadki v koših po mestu iščejo hrano.

»Sive vrane so vsak dan bolj nadležne. Iztrebki so povsod, po tleh, po klopcah, avtomobilih, kolesih, … Zasledil sem, da ste že pred dvema letoma posredovali vprašanje, zahtevo pristojnim, ki upravljajo z divjadjo, in jih vprašali, kako ukrepati, da bi zmanjšali populacijo sive vrane v našem mestu. Zanima me, če ste po vsem tem času prejeli odgovor,« je na spletno stran, namenjeno pobudam meščanov, vprašanje naslovil občan.

Na pristojne so se obrnili že večkrat

Na Oddelku za varstvo okolja Mestne občine Ljubljana (MOL) so pojasnili, da MOL glede sivih vran nima pristojnosti. Siva vrana je sicer lovna vrsta, dodajajo, kar pomeni, da ni zavarovana in bi populacijo lahko kontrolirali lovci, a območje mesta znotraj avtocestnega obroča ni lovno območje, zato se vrane v mestu počutijo varne, še posebej, ker nimajo naravnih plenilcev.

»S problemom prevelike populacije sive vrane smo že večkrat seznanili pristojne in nanje tudi naslovili vprašanje, kako ukrepati, da bi zmanjšali populacijo sive vrane v našem mestu ter s tem preprečili težave, ki nastajajo v zvezi s tem. Zadovoljivega odgovora nismo dobili. Če bi pristojni in stroka predlagali učinkovite ukrepe za zmanjševanje populacije sive vrane, bi jih na Mestni občini Ljubljana izvajali,« so dodali.

Vprašanje glede omenjene problematike smo na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano naslovili tudi mi in dobili pojasnilo, da sive vrane v urbanem okolju načeloma »ne povzročajo pomembne ekonomske škode«, konflikti pa da so povezani predvsem s percepcijo ljudi, kar »kaže na velik pomen izobraževanja in osveščanja javnosti«.

V isti sapi pa so dodali: »Ministrstvo vsako leto zazna določeno število prijavljenih konfliktnih situacij med sivo vrano in človekom. Nanašajo se predvsem na škodo na človekovem premoženju, povzročanju hrupa, izraženo skrb ljudi zaradi domnevnega ogrožanja drugih vrst ptic in tudi posamične fizične napade sivih vran na ljudi«.

»Do slednjega sicer pride v zelo redkih primerih, kadar se ti preveč približajo negodnim mladičem. Večinoma gre za simulirane napade z bližnjim preletavanjem, izjemoma lahko pride tudi do fizičnega napada. Običajno siva vrana z napadom preneha, ko se človek dovolj oddalji od gnezda oz. ptičjega mladiča. Do konfliktnih situacij praviloma prihaja v času vzreje in izletavanja mladičev, od sredine maja do sredine junija. Svetujemo, da so ljudje v tem času v naravi pozorni na sive vrane in njihovo obnašanje, da se jim ne približujejo bolj, kot je to potrebno, in jih dodatno ne vznemirjajo. Ob prvih znakih agresivnega vedenja posameznih osebkov naj se takoj čim bolj mirno oddaljijo od takšnega mesta in po potrebi zaščitijo izpostavljene dele telesa,« svetujejo na ministrstvu, kjer menijo, da lahko z upoštevanjem nekaterih ukrepov tudi močno omejimo številčnost sivih vran.

Praznimo koše, obrezujemo drevje

Tako jim določen predel denimo ne bo privlačen, če tam ne bodo našle hrane, zato možne vire, kot so koši in kontejnerji za smeti redno zapiramo ali praznimo, še bolje, če vanje hrane in njenih ostankov sploh ne mečemo. Vranam lahko tudi onemogočimo gnezdenje v bližini vrtcev, šol in domov, da bi bilo možnosti za napade manj.

To storimo tako, da krošnje dreves redno obrezujemo in oblikujemo, posledično pa bodo vranam postale neprivlačne. Lahko pa ptiče seveda tudi poskušamo odgnati od domov, vrtcev ali šol s pomočjo »strašil«, učinkovite so silhuete ujed ali sov, pazimo le, da ta strašila ne povzročajo hrupa in vznemirjajo drugih prebivalcev.

»Naraščanje številčnosti sivih vran samo po sebi ni problematično. Siva vrana ima svojo vlogo v ekosistemu, tudi v bolj urbanem okolju. Na ministrstvu žal ne moremo ponuditi enostavnih rešitev nadzorovanja številčnosti sivih vran v urbanih okoljih, ki bi bile hkrati zakonite, družbeno sprejemljive in tehnično izvedljive,« so še dodali na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.