Vreme v Sloveniji zelo nepredvidljivo, Mojca Dolinar: »Takšna območja so redka«

Večina nas pozna radarsko sliko padavin, ki je najbolj znana in med ljudmi največkrat uporabljana aplikacija Agencije RS za okolje (Arso). Običajno si posamezen padavinski dogodek ogleda od 30.000 do 1,5 milijona ljudi, rekord ogledov pa so dosegli v štirih dneh leta 2018, ko je v Črnomlju tolkla katastrofalna toča. Takrat je imela radarska slika moči narave neverjetnih 92 milijonov ogledov.

Toda ti podatki so le drobci v morju informacij, ki jih vsak dan, nekatere tudi na pet minut, zbirajo na Arsu. Imajo 280 merilnih mest za meteorološka opazovanja, skupaj z drugimi merilnimi postajami – za nadzemne in podzemne vode, kakovost zraka, opazovanje morja in potrese – imajo eno najbolj razvejanih merilnih mrež v državi, ki jo skupno sestavlja 663 merilnih postaj. V povprečju dobijo vsak dan okoli 700.000 podatkov iz svoje mreže, množica drugih pa prispe z vsega sveta in z vremenskih satelitov. Na tem področju, poudarjajo na Arsu, ni pomembno samo to, da upoštevajo mednarodno določene standarde, temveč tudi to, da si različne ustanove iz različnih držav prosto izmenjujejo vse podatke.

Ko podatki pridejo v njihovo bazo, je prvi korak kontrola. Z njo preverijo, da ni s podatkom kar koli narobe. Potem podatke usmerijo naprej: ena veja je priprava vremenske napovedi, kjer vsak dan na podlagi različnih numeričnih modelov pripravljajo napovedi vremena, pretokov rek in stanja morja. Druga pa je zahtevnejša statistična analiza podatkov, kjer upoštevajo daljši niz podatkov, tako da dobijo analize, ki koristijo kmetijstvu, energetiki, gradbeništvu, plovbi.

Arso ima eno najbolj razvejanih merilnih mrež v državi, ki jo skupno sestavlja 663 merilnih postaj. FOTO: Jože Suhadolnik

Zemljepisne posebnosti

Da je naša merilna mreža tako gosta – je ena bolj gostih v Evropi –, je posledica naših zemljepisnih posebnosti, zaradi katerih imamo veliko vremensko spremenljivost. Neprimerljivi smo, na primer, z večinoma ravninsko Nemčijo. Pri nas pa je vreme zelo raznoliko tudi zato, ker imamo na dobrih 20.000 kvadratnih kilometrih površine mediteranski, alpski in celinski podnebni tip. Ti različno vplivajo drug na drugega in tudi na dogajanje v zraku (in obratno). »Tako majhna, a raznolika območja so redka v svetovnem merilu,« pravi Mojca Dolinar, direktorica Urada za meteorologijo, hidrologijo in oceanografijo na Arso. Kot zanimivost: sosednja Furlanija z zahodnim delom Slovenije spada med območja z največjo gostoto neviht in strel v Evropi.

Tudi zato potrebujemo tako gosto merilno mrežo, saj je lahko le nekaj kilometrov stran povsem drugačno vreme. Smo pa tudi povirna država s pogostimi hudourniškimi poplavami. »Ob intenzivnih padavinah lahko pri nas kapljica padavinske vode že v enem dnevu odteče iz države,« navede sogovornica dejstvo, ki je izziv za meteorologe in hidrologe.

Iz podatkov, ki jih imajo, lahko napovedujejo vreme za deset dni naprej. »Če se signal za ekstremen dogodek po treh, štirih dneh ne spremeni in še vedno vztraja, lahko napovemo, kaj se bo dogajalo. Kje točno in kdaj, pa je takrat še vedno težko napovedati,« razloži. Majhna sprememba smeri vetra lahko glavnino dogajanja preseli nekaj deset kilometrov stran, kar pomeni, da neurje prizadene povsem drugo dolino oziroma območje.

Iz podatkov, ki jih imajo na Arsu, lahko napovedujejo vreme za deset dni vnaprej. FOTO: Leon Vidic

Zato imajo strokovnjaki na Arsu včasih pri pripravi napovedi in opozoril tehtne razprave, v katerih so poleg vseh podatkov in napovedi različnih meteoroloških modelov, ki so na razpolago, velikokrat zelo pomembni tudi specialistično strokovno znanje in izkušnje … »Te znanje in izkušnje so naša velika prednost pred avtomatskimi rezultati napovedi,« pravi sogovornica.

Zahtevne so zlasti izdaje opozoril. »Še posebno to velja na meji med oranžnim in rdečim opozorilom, ki imata vsako svoje posledice. Rdeča pomeni, da je vremensko dogajanje smrtno nevarno in obstaja veliko tveganje tudi za lastnino ljudi. Ko izdamo rdeče opozorilo, se aktivirajo tudi določene službe in začnejo izvajati svoje ukrepe, kar seveda stane. Mi teh opozoril ne izrekamo z lahkim srcem,« pravi Mojca Dolinar. Je pa njihova naloga, da opozarjajo na nevarnosti. »Vemo, da smo v očeh javnosti takrat, ko nismo čisto točni, napačni,« pravi sogovornica in doda, da se zavedajo velike odgovornosti in tudi pomena zaupanja v njihove napovedi in opozorila. Podcenjena opozorila lahko povzročijo veliko gmotno škodo in tudi človeške žrtve.