Vrhovni Masleša proti ustavnemu Zobcu – kdo žali koga?

LJUBLJANA – Govor predsednika Vrhovnega sodišča RS Branka Masleše na letošnjih sodniških dneh v Podčetrtku, kjer je obračunal z ustavnim sodnikom Janom Zobcem, še vedno razvnema duhove. V društvu Evropska Slovenija so prepričani, da je ravnanje Masleše sporno, ker je »grobo osebno obračunal s sodnikom ustavnega sodišča«. Dodali so, da je na istem dogodku nastopil tudi vrhovni državni tožilec Andrej Ferlinc, nasprotna stranka v postopku, ki bo vsak čas začel potekati na vrhovnem sodišču. Opozarjajo, da so tako »neposredno ogroženi ustavni standardi poštenega sojenja, konkretno pravica do nepristranskega sojenja«.

Proti lustraciji

Masleša je v govoru spregovoril »o zaskrbljujoči pojavnosti, ki spremlja najbolj znano pravnomočno sodbo zoper Janeza Janšo in drugih«. Meni, da je postavitev table višjega sodišča ob neko drugo tablo nedopustno in da se s tem »sodstvo prikazuje kot ciljna trofeja«. Masleša se je obregnil tudi ob ustavnega sodnika Jana Zobca, za katerega je dejal, da je v članku »Mehki trebuhi slovenskega sodstva« sodstvo »pokroviteljsko žalil in skrajno omalovažujoče opredelil«. Dejal je, da demonizacija na podlagi posameznih ali celo ene same odločitve v sebi nosi neprikrit namen rušenja legitimnosti sodstva, ohromitve odločanja in ustrahovanje sodnikov. Neuradno je sicer slišati, da si Masleša želi zasesti mesto predsednika ustavnega sodišča.

Iz društva Evropska Slovenija ob Masleševem govoru opozarjajo, da je pravica do nepristranskega sojenja zahteva, da sodeči sodniki niso podvrženi zunanjim in notranjim pritiskom. »Govor predsednika vrhovnega sodišča na sodniških dnevih in celo skupni nastop z vrhovnim državnim tožilcem, v katerem sta nagovorila prav tiste sodnike, ki bodo nemara še odločali v postopku zoper v govoru ostro kritizirano stranko tega postopka, pošilja zelo jasen, nikakor ne zgolj subtilen namig, kako je treba v danem postopku ravnati in zato več kot očitno krši ustavnopravno zahtevo do nepristranskega in s tem poštenega sojenja.«

Je Masleša pritiskal na sodnike?

Masleša je dejal, da ne drži, da je v bivšem sistemu sodeloval v sodnih postopkih, v katerih so bile kršene človekove pravice. »Teh zgodb, ki po načelu, da večkrat ponovljena laž postane kaj kmalu resnica, v javnosti nisem želel dodatno razjasnjevati, saj je bilo v postopku imenovanja raziskano vse, ampak to zgolj iz razloga varovanja dostojanstva sodišča, ki ga vodim, na eni in ustavnega sodišča na drugi strani. Taka drža mi ni bila v breme, ker mi resnica vseskozi stoji ob strani.« Masleša še pravi, da je zgodba, da je bil član politične policije Udbe, neresnična in da »vse skupaj temelji na psihološko zelo domišljenih, medijsko učinkovitih, skrbno negovanih in zavestno izrečenih neresnicah in fantazmah nekega jasno profiliranega ustavnega sodnika, bom kar govoril o imenu – gre za Jana Zobca«.

Medtem pa so iz Evropske Slovenije medije pozvali, naj raziščejo delovanje predsednika vrhovnega sodišča v času izvajanja njegove sodniške funkcije v preteklem režimu. »Nesprejemljivo je, da se o tako pomembni temi, glede katere med najvišjima sodnima funkcionarjema obstaja ne le nesoglasje, ampak javno obmetavanje z lažmi in fantazmami, v medijih molči. Slovenska javnost ima pravico poznati resnico o svojih najvišjih institucionalnih akterjih, na osnovi katere se morajo, kot je to običajno za normalne evropske države, sprejeti tudi ustrezni ukrepi.«

Je Masleša pritiskal na sodnike?

Iz društva Evropska Slovenija ob Masleševem govoru opozarjajo, da je pravica do nepristranskega sojenja zahteva, da sodeči sodniki niso podvrženi zunanjim in notranjim pritiskom.

Zaskrbljeni so, da se na govor Masleše ni odzval nobeden tam prisotnih udeležencev. Po njihovem mnenju s pasivnim ravnanjem udeleženci hote ali nehote pritrjujejo tistim kritikam sodstva, ki so se oblikovale v javnosti. V društvu se zato zavzemajo za sodstvo in pravosodje, ki bo ustrezalo »zahtevam naše ustavnosti in standardom normalne evropske države, podpiramo tiste kritike sodstva, ki niso zgolj pavšalne ali brezvsebinsko grobe, in pričakujemo, da se bo pravosodje nanje utemeljeno in v dobri veri, ne le zasledujoč svoj cehovski interes, tudi odzvalo«.