Predsednico Pirc Musar na proslavi izžvižgali, tudi pri Janezu Janši so se slišali žvižgi, a tudi glasen aplavz (FOTO in VIDEO)

Na Trgu republike v Ljubljani je potekala osrednja državna proslava pred dnevom državnosti. Svoj govor sta imela novi slovenski premier Janez Janša in predsednica Nataša Pirc Musar. Pri tem je bilo slišati tudi nekaj žvižgov. Predsednica je bila izžvižgana, ko je govorila o civilni družbi in medijih. Po proslavi je dejala, da je žvižgi iz občinstva niso prizadeli in da jih je pričakovala. »Prav je, da slišimo različna mnenja in danes smo slišali različna mnenja. Jaz v tem ne vidim nobenih težav,« je povedala.

Na proslavi je ocenila, da je Slovenija v 35 letih pokazala, da je majhnost fikcija. Največ je bilo doseženo, ko smo stopili skupaj, a danes je povezanost znova na preizkušnji, je ocenila. Recept za razvoj vidi v »premaganju uroka zgodovine«. Opozorila je, da izgradnja skupnosti še ni končana. »Nismo v celoti povezani glede ustavnih vrednot niti v viziji našega razvoja. Ne zaupamo si in medsebojno nezaupanje se še krepi,« je vzdušje v državi opisala Pirc Musar.

Posnetek slovesnosti je v videu spodaj

Posvarila je, da so revanšizem, nepriznavanje in zaničevanje državnih institucij postali sprejemljivi, vsakokratno menjavo oblasti pa spremlja strah v državnih podsistemih. »Strah zato, ker strokovna in osebna kompetentnost nista ključni merili za zasedbo številnih, zlasti, a ne samo vodilnih delovnih mest. Prepogosto prevlada politična pripadnost. Kakor da bi prvega vratarja nogometne reprezentance zamenjali s tretjim samo zato, ker ta z veseljem prikimava novemu selektorju in tako pridobiva njegovo naklonjenost,« je ponazorila.

Dotaknila se je tudi zniževanja davkov. Kot je dejala, je to všečna politična poteza, a za razvoj skupnosti ne pomaga, če je davčna politika zavajajoča in neiskrena. Vlada mora pri snovanju vizije razvoja iskreno in javno povedati, kako bo plačan razvoj socialne države, je pozvala.

Skupno prihodnost graditi na vrednotah časa, ki nas je povezal

Govor premierja Janše je mestoma spremljalo nekaj žvižgov, na več delih pa glasen aplavz podpornikov iz publike. Na proslavi je dejal, da je treba skupno prihodnost graditi na vrednotah časa, ki nas je povezal. Z jasno vizijo, pogumom in sodelovanjem pa so možnosti bistveno večje od tega, kar vidimo danes, je ocenil in dodal, da nas zgodovina uči, da je ob najpomembnejših vprašanjih razvoja treba stopiti skupaj.

Janša je v govoru spomnil na dogajanje pred 35 leti, na prostovoljce, ki so se bili pripravljeni boriti za državo, pa tudi na sprejemanje temeljnih dokumentov samostojne države. Ob tem je dejal, da politika sicer ni bila tako enotna kot slovenski narod na plebiscitu, kljub temu pa so dosegli potrebno ustavno večino. »Te večine ne bi bilo, če tudi slaba polovica tedanje leve opozicije ne bi skupaj z Demosom glasovala za samostojno Slovenijo.«

Ocenil je, da smo po 35 letih lahko z marsičem zadovoljni. BDP na prebivalca se je pošesteril. »V vseh mandatih različnih vlad so tudi dosežki, ki so nas popeljali naprej,« je priznal. Zaradi pretirane centralizacije in birokratizacije pa nismo dovolj izboljšali kakovosti življenja. Pred nami pa so »resni izzivi, ki jih poleg stanja v javnih blagajnah ob sicer previsokih davkih predstavljajo tudi javna, energetska in prehranska varnost,« je opozoril.

Sledil kulturno-umetniški del

Slavnostnima govoroma je sledil kulturno-umetniški del osrednje državne proslave, pod katerega sta se podpisala scenarist in avtor več skladb programa Igor Pirkovič ter režiser Roman Končar. V njem so v glasbenem delu med drugim sodelovali Simfonični orkester in Mešani pevski zbor Crescendo ter Otroški pevski zbor Osnovne šole Alojzija Šuštarja. Z recitali so se spomnili na velikane slovenske književnosti, med njimi Srečka Kosovela, Ivana Cankarja, Dragotina Ketteja, Antona Aškerca, Lili Novy in Josipa Stritarja.

Na ključne mejnike slovenske demokratizacije in osamosvojitve pa so snovalci proslave spomnili z avdiovizualnimi prikazi, tudi s projekcijo na stolpnico ob robu Trga republike, kjer je potekala proslava. Prav na tem trgu je Slovenija pred 35 leti slovesno razglasila samostojnost.

ZZB NOB Slovenije najprej napovedala, da jih ne bo

Pred dnevi je kazalo, da nekaterih praporščakov na današnji proslavi ne bo. V Zvezi združenj borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Slovenije (ZZB NOB Slovenije), pri kateri imajo na vrhu droga peterokrako zvezdo, so v ponedeljek sporočili, da se ne bodo udeležili današnje osrednje proslave. A so se jo. Na prizorišču proslave smo namreč bili tudi iz Slovenskih novic in med drugim smo tam zasledili drog s peterokrako zvezdo.

Opazili smo drog s peterokrako zvezdo. FOTO: SN

ZZB NOB Slovenije je kot razlog za neudeležbo navedel, da organizator letošnje proslave ni omogočil sodelovanja njihovemu praporu. »V vabilu je določeno, da morajo imeti sodelujoči prapori na vrhu droga grb Republike Slovenije, medtem ko ima prapor ZZB NOB Slovenije v skladu s svojo tradicijo in statutarnimi določili peterokrako zvezdo. V ZZB NOB Slovenije menimo, da takšna odločitev postavlja našo organizacijo v neenakopraven položaj ter izključuje pomemben del zgodovinske dediščine slovenskega naroda. Narodnoosvobodilni boj je bil eden od ključnih temeljev razvoja slovenske državnosti, zato njegovi simboli sodijo tudi na državno proslavo,« so zapisali v objavi.

Po zapletih s prapori preobrat, na državni proslavi pričakujejo večino praporščakov