Vročina kriva za številne smrti: Nijz razkril, kaj kažejo podatki za Slovenijo (FOTO)

Rekordni vročinski val, ki je zajel velik del Evrope, terja smrtne žrtve. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je pred dnevi opozorila, da vročina postaja ena največjih zdravstvenih groženj poletja. Posamezne države medtem poročajo o skrb vzbujajočih številkah. V Franciji so od začetka vročinskega vala zabeležili več kot dva tisoč presežnih smrti, v Španiji pa je bilo junija po ocenah najmanj 1028 smrti več od pričakovanih, enako tudi na Portugalskem. Med najbolj ranljivimi so starejši od 65 let. Strokovnjaki poudarjajo, da pri tem ne gre za neposredno potrjene smrti zaradi toplotnega udara, temveč za statistično oceno presežne umrljivosti. To izračunajo tako, da dejansko število umrlih primerjajo s pričakovanim številom smrti v istem obdobju.

Ker podobnih podatkov za Slovenijo v javnosti še nismo zasledili, smo Nijz vprašali, ali pri nas zbirajo podatke o umrljivosti zaradi vročine in kakšna je metodologija. Pojasnili so nam, da neposrednega štetja smrti zaradi vročine pri nas ni, že več kot dve desetletji pa spremljajo povezavo med vročinskimi valovi in številom umrlih.

Kot nam je uvodoma pojasnila asist. dr. Simona Perčič, dr. med., specialistka javnega zdravja z Nijz, številne epidemiološke raziskave po svetu potrjujejo povezavo med vročinskimi valovi ter povečano umrljivostjo in obolevnostjo, kar se kaže tudi v številu obravnav na urgenci in sprejemov v bolnišnico. Ob tem opozarja na dva velika izziva prihodnosti. »Vročinski valovi bodo vse daljši, intenzivnejši in pogostejši, hkrati pa se prebivalstvo stara, zato bo vse več ljudi spadalo med najbolj ranljive skupine.« Posebej ranljivi so ljudje v velikih mestih, kjer zaradi tako imenovanega učinka toplotnih otokov temperature ostajajo visoke tudi ponoči.

Analize potekajo že od leta 1999

Na Nijz vsako leto pripravijo analizo povezanosti med vročinskimi valovi in številom umrlih v poletnem obdobju, od maja do konca septembra. Analize zajemajo obdobje od leta 1999 do leta 2023, metodološki pristop pa temelji na izračunavanju relativnega tveganja (RT) in 95-odstotnega intervala zaupanja (IZ). Rezultati kažejo, da je stanje v Sloveniji od leta 2016 razmeroma stabilno.

»Rezultati so pokazali, da je pri nas v Sloveniji od leta 2016 naprej stanje stabilno in ni statistično značilnega povečanja smrti v času vročinskih valov v primerjavi s časom brez vročinskih valov,« pojasnjuje Perčičeva. Pred tem so nekoliko več smrti od pričakovanega zaznali v letih 2006, 2007, 2014 in 2015, vendar je bilo teh primerov bistveno manj kot v državah, kot so Francija, Španija, Italija ali Grčija.

Posebej so analizirali tudi Ljubljano kot izrazit mestni toplotni otok. Analize za obdobje med letoma 2017 in 2021 niso pokazale statistično značilnega povečanja števila smrti med vročinskimi valovi.

Na grafu EuroMOMO je razvidno, da se Slovenija v zadnjih letih večinoma giblje okoli pričakovane ravni umrljivosti, brez izrazitih skokov. Pri Španiji pa graf kaže več opaznih porastov, tudi v zadnjem obdobju, kar pomeni večje odstopanje od običajnega števila smrti. Ob tem je treba poudariti, da EuroMOMO ne prikazuje neposredno smrti zaradi vročine, temveč skupno presežno umrljivost. FOTO: Euromomo

Niso zaznali niti več obiskov urgence

Skupaj z UKC Ljubljana so na NIJZ proučevali tudi povezavo med vročinskimi valovi in obiski urgence. Analiza obiskov Internistične prve pomoči UKC Ljubljana med letoma 2013 in 2017 prav tako ni pokazala statistično značilnega povečanja števila obiskov v času vročinskih valov v primerjavi z obdobji brez njih. Študija je dostopna v slovenskem jeziku na povezavi.

Ob tem na NIJZ opozarjajo, da je treba rezultate za Slovenijo razlagati previdno. »V naši državi je število opazovanih dogodkov, torej smrti na posamezen dan, razmeroma majhno, zato so statistične analize zahtevnejše in ne omogočajo vedno povsem nedvoumnih zaključkov,« pojasnjuje Perčičeva.

Analizi za leti 2024 in 2025 še pripravljajo.

V prihodnje bo težav več

»Če gledamo evropsko raven, je najbolj izpostavljeno mesto prav Pariz, kjer že več kot 20 let beležijo povišano umrljivost vsako leto. Seveda pa so prizadeta tudi druga velemesta v Evropi, po drugi strani pa raven umrljivosti tudi v ruralnih območjih narašča,« pravi dr. Simona Perčič. Po njenih besedah projekcije za prihodnost kažejo, da bo umrljivost v času vročinskih valov v prihodnjih letih v Evropi še naraščala.

Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije in številnih raziskovalcev bodo vročinski valovi zaradi podnebnih sprememb vse pogostejši in intenzivnejši. Projekcije kažejo, da bo v prihodnjih desetletjih v Evropi naraščala tudi umrljivost, povezana z ekstremno vročino, predvsem med starejšimi in kroničnimi bolniki.

Slovenija za zdaj ne sodi med najbolj prizadete države, strokovnjaki pa opozarjajo, da previdnost kljub temu ostaja nujna. Podnebne razmere se hitro spreminjajo, vročina pa ni več le neprijetnost poletnih dni, ampak vse resnejše zdravstveno tveganje.