Vročinski stres tudi sončnici upogne glavo

Za sušni stres pri rastlinah so značilni zmanjšanje vsebnosti vode, zmanjšanje vodnega potenciala lista in izguba turgorja, zapiranje rež ter zmanjšano povečevanje celic in rast. Pri hudem sušnem stresu se utegne ustaviti fotosinteza, nastanejo motnje v metabolizmu in rastlina lahko propade.

Tudi rastline v vročinskem šoku

Sušni stres večinoma zmanjšuje rast listov, kar se kaže kot venenje listne ploskve in sušenje celotnih listov, povzroča slabše razvite generativne organe in zmanjšan ter manj kakovosten pridelek. Rast listov je občutljivejša za sušni stres pri pšenici kot pri koruzi in sončnici. To vidimo v njihovem hitrem venenju in pogosteje jih moramo zalivati. Vročinski stres lahko rastlinam povzroči hude težave in poškodbe. Največkrat gre za kombinacijo sušnega in vročinskega stresa, saj zgolj visoke temperature zraka ob zadostni oskrbi rastlin z vodo ne vplivajo toliko na rastne procese. Ko pa je količina vode omejena, imajo visoke temperature zraka močan vpliv. Obeh stresov torej ne moremo povsem ločiti.

Previsoke temperature zraka, sploh če trajajo dlje časa, imajo negativen vpliv na rast in razvoj. Vplivi vročinskega stresa se kažejo pri vseh življenjskih procesih: pri presnovi, rasti, razvoju, razmnoževanju. Funkcionalne motnje in pojavljanje poškodb povzročijo že temperature zraka nad 30 °C.

Zakaj rjavijo drevesa

Ob močni sončni pripeki pa se pojavljajo tudi sončni ožigi na rastlinah. Sončni ožig je fiziološki pojav, ki nastane v vročih sončnih dneh, ko temperature presežejo 30 °C. Pojav je še izrazitejši v sušnem obdobju, ko ni dovolj vode, da bi izhlapevala iz rastline in jo s tem tudi hladila.

Pri sončnem ožigu lahko v enem dnevu porjavi zelo veliko listov po vsem drevesu, pri čemer je listna žila vsaj na začetku še vedno zelena do zeleno rumenkasta. Najpogosteje list začne rjaveti od zunanjih robov proti notranjosti. Najprej se sušijo starejši listi, tisti na vrhu poganjka so na začetku še zeleni, vršiček poganjka ni prizadet. Veje s suhimi listi ohranijo vršičke zelene, če neugodne vremenske razmere ne trajajo predolgo.

Poškodbe zaradi sončnih ožigov pogosto pripisujemo boleznim, kar je narobe. Velikokrat je vzrok, da za rastline ne izberemo pravega rastišča. V zadnjih letih sadjarji vse pogosteje poročajo o novi nevšečnosti – pojavu sončnih ožigov na plodovih, ki povzročajo občutno zmanjšanje kvalitete. Za poškodbe na plodovih je nevarna kombinacija, ko najvišja dnevna temperatura zraka najmanj za dva dni zapored za 5 ur preseže 30 °C, dnevna vrednost sončnega obsevanja pa preseže 2400 J/cm2. Od drugih dejavnikov ima na pojav ožigov najmočnejši vpliv pomanjkanje vode v tleh, deževna obdobja pred nastopom povišanih temperatur zraka, kar spira voščeno prevleko, in tudi drugi dejavniki (veter, ozon) občutljivost še povečujejo.

Namakanje, humus in koncentracija soli

Pri suši je seveda ena izmed najuspešnejših rešitev dodajanje vode. Pomembno je tudi, da to naredimo pravočasno. Zalivamo zgodaj zjutraj ali pozno popoldne, s čimer zmanjšamo izhlapevanje vode in preprečimo ožige listov.

Če nimamo možnosti namakanja, lahko sušo blažimo tudi z drugimi ukrepi, denimo s povečevanjem humusa v tleh. Veliko opravimo z optimalno prehrano rastlin.

To naredimo z večanjem koncentracije soli, predvsem kalija in kalcija. Dodajanje pripravkov, ki vsebujejo kalij in kalcij, omogoča celicam močnejše zadrževanje vode. Tako ne dovolijo, da bi se voda izčrpala iz celic.

Neurja s točo ni mogoče napovedati

Toča je v minulem tednu klestila v Obsotelju in na Kozjanskem, Rimskih Toplicah, Laškem in Hrastniku. Za Slovenijo toča ni poseben pojav. Težko pa jo je napovedovati. Za nastanek neviht morajo biti izpolnjeni nekateri pogoji, ki jih meteorološki modeli lahko dokaj dobro napovejo. Vendar pa ni mogoče niti za nekaj ur vnaprej, kaj šele za dan ali dva, z gotovostjo napovedati lokacije nevihte in njene intenzitete. Nevihtni oblak se lahko razvije v manj kot eni uri, in šele ko nastane, ga lahko s sistemi za daljinsko zaznavanje (radar, satelit, strelomerne meritve) spremljamo in z ustreznimi metodami tudi predvidimo njegovo gibanje za uro ali največ dve vnaprej.

Pojav toče je krajevno še bolj omejen in nepredvidljiv. Načeloma lahko pada ob vsaki nevihti, verjetnost za njen pojav pa raste s pregretostjo ozračja, spreminjanjem smeri vetra z višino in razpoložljivo zalogo vodne pare v ozračju.

Napoved

V noči na sredo bo od zahoda dež z nevihtami spet zajel vso Slovenijo. V sredo bo pretežno oblačno. Občasno bo deževalo. Popoldne bodo padavine od zahoda ponehale, delno se bo zjasnilo. Hladnejše bo. V četrtek bo dopoldne v zahodni in osrednji Sloveniji povečini jasno, drugod pretežno oblačno. Zjutraj bo po nekaterih nižinah megla ali nizka oblačnost. Popoldne bo spremenljivo oblačno s krajevnimi padavinami.