VRHNIKA – Že nekaj let traja – malodane po vsej Sloveniji – velik naval na vrtce in občine se s težavo pomanjkanja prostora za najmlajše generacije spoprijemajo, kakor znajo. Eno tistih okolij, ki problematiko rešuje s širjenjem kapacitet, je Vrhnika; ta po strukturi prebivalstva velja za mlado občino, v njej imajo 16.000 občanov, med njimi je okoli tisoč predšolskih otrok. Pred priseljevanjem se jih je na leto rodilo nekaj nad 150, zdaj se jih okoli 200. Zmogljivosti obstoječih vrtcev so bile okoli 800 mest, približno 200 otrok pa je vedno znova ostalo zunaj vrtca, njihovi starši so imeli dodatne težave.
Obnova
»Jeseni lani je brez vrtca ostalo 198 otrok, v tem trenutku ga potrebuje 106 malčkov, na novo pa jih čaka kar 283, ki bi jim po črnem scenariju morali najti prostor na Vrhniki,« podatke o zasedenosti predstavi Marta Samotorčan, ravnateljica vrhniškega vrtca. Ob lanski jesenski stiski se je primerno odzvalo vodstvo občine ter začelo obnavljati več kot sto let staro meščansko stavbo, ki jo je nemara kdaj ošvrknilo tudi Cankarjevo oko; na Poštni ulici v srcu mesta je že od daljnega leta 1947 deloval vrtec, a so ga leta 2007 zaprli zaradi dotrajanosti. V nekaterih občinskih perspektivah je bila stavba predvidena za rušenje in tudi zdajšnji vrhniški župan Stojan Jakin v predvolilnih programih novega objekta ni imel za otroški vzrast.
A sila kola lomi; Vesna Krajnc, direktorica občinske uprave, razloži: »Ekološki sklad je razpisal sredstva za energetsko varčnost objekta in prijavili smo se, ker so nam eni očitali, da občina nima dovolj denarja za vrtec.« V nekaj mesecih se je spremenilo marsikaj; namesto rušenja je stara meščanska stavba v zaključnih gradbenih delih na prvem slovenskem spomeniško zaščitenem objektu, ki je energetsko varčen – ob tem pa tudi protipotresno moderniziran, da ustreza vsem evropskim standardom. Vse idealno, otroški vrvež bi lahko maja napolnil stavbo ter igrišča in športne dvorane. Pa ne bo.
Vsaj v celoti ne; zataknilo se je namreč pri premeščanju in selitvi otrok, s katerimi so želeli optimalno napolniti prostore ter rešiti prostorsko stisko čim več staršev, katerih malčki še nimajo prostora v vrtcu. »Računala sem na dialog in razumevanje staršev, da se nam bo uspelo dogovoriti – pa se je zalomilo,« pojasnjuje direktorica Samotorčanova. Vrtec je namreč v nadstropju, tam pa ne smejo biti otroci iz prvega starostnega obdobja; v zgornje prostore so nameravali naseliti tiste iz treh enot oddelkov, ki že zdaj delujejo na Vrhniki. A vsi niso bili navdušeni nad nenadno selitvijo.
Prazno do jeseni
»Z dvema skupinama smo bili praktično dogovorjeni, razen z nekaterimi posamezniki, ki so jim ponudili zamenjavo. Nato pa smo dobili pritožbo enega od staršev, ki je kategorično zavrnil selitev otroka,« pripoveduje ravnateljica. Zaskrbljena mati ni privolila v selitev in delitev skupine svojega otroka; pri tem se je sklicevala na pogodbo z vrtcem, pa tudi na pravilnik, ki ne dovoljujeta delitve oziroma premestitve enote sredi leta. Pritožba je novemu vrtcu na vrat pripeljala inšpektorico, ta pa morebitni zamik, saj bo pozorno nadzirala vse podrobnosti do odprtja. Mama ima s pritožbo prav po črki zakona, a njeno ravnanje ima precej hude posledice za nekatere, ki so pričakovali, da bo maja urejena njihova težava z vrtcem.
»Zdaj bodo žal trije oddelki prazni do jeseni, okoli 40 otrok pa bo še naprej brez vrtca,« pravi ravnateljica, Kranjčeva pa obrazloži: »Stiske staršev so zelo hude in obračajo se tudi na občino. Nekateri so odpovedali privatna varstva, ker so pričakovali prostor v vrtcu,« pojasni praktične težave. Zdaj se bo čakanje podaljšalo še za nekaj mesecev; v posmeh pa bo dejstvo, da prostor pravzaprav je, a se ne more uporabiti za svoj namen.
»Če bi bili starši za, bi šlo vse skozi dogovorno,« kar malce razočarano deluje župan. »Rešili smo stavbo, občani so zadovoljni, kako je objekt obnovljen. Oglasil pa se je eden, ki ima po črki zakona prav, toda zdaj bodo prostori prazni, otroci pa zunaj – ker pač zakon to dovoljuje.« Nemara se jim v prihodnje – ko pričakujejo padec priseljevanja v vrhniške kraje ter upočasnitev rasti stanovanjskih naselij – ne bo več treba ukvarjati s težavo zaradi prepolnih vrtcev. Ostali pa bosta sebičnost posameznikov in nesolidarnost staršev do drugih, ki niso rešili težave vrtca. A že star ljudski pregovor uči, da sit lačnemu ne verjame ...
