
Galerija

Duševne stiske otrok in mladostnikov postajajo vedno bolj pereče, kar potrjujejo tudi najnovejši izsledki Zveze prijateljev mladine Slovenije (ZPMS). V sklopu nedavnega spletnega seminarja o duševnem zdravju otrok, ki je potekal pod okriljem Mediteranskega gibanja otrok, so se pokazali številni izzivi, ki pričajo o skrb vzbujajočem stanju duševnega zdravja med mladimi.
V razpravi, ki so se je udeležili predstavniki sedmih držav – Hrvaške, Cipra, Malte, Italije, Srbije, Slovenije in Turčije – ter otroci iz dveh severnoafriških držav, so sodelovali tudi mladi. Med njimi je bil član Sveta otrok pri Mediteranskem gibanju otrok tudi slovenski predstavnik Jakob.
V imenu ZPMS je strokovna sodelavka in vodja Otroških parlamentov Petra Zega za Slovenske novice poudarila, da nam dragocene vpoglede v duševno stanje otrok nudijo predvsem trije programi: TOM telefon, Otroški parlamenti in projekt Naše mnenje šteje. Izsledki teh programov kažejo, da je duševno zdravje še vedno stigmatizirano področje, kar otrokom pogosto preprečuje iskanje ustrezne pomoči. Če pa jo že poiščejo, naletijo na dolge čakalne dobe.
TOM telefon je edini splošni telefon v Sloveniji, pri katerem prostovoljci otrokom in mladostnikom nudijo anonimno, zaupno in brezplačno svetovanje. Dnevno prejmejo približno 70 klicev.
Otroci, vključeni v programe ZPMS, so izpostavili naslednje ključne točke:
• Duševno zdravje mora biti enakovredno obravnavano kot telesno zdravje.
• Pogovor o duševnih težavah ni znak šibkosti, ampak zrelosti – želijo si več informiranosti in odpravo stereotipov.
• Ključen vir dobrega počutja je pozitivna samopodoba in zanesljiva socialna mreža.
• Najpogostejši viri stiske so odnosi z vrstniki in družino, velik stres pa povzroča tudi šola, bullying, občutek osamljenosti in neslišanosti.
• Otroci si želijo, da bi bil psiholog del rednega sistematskega pregleda.
• Potrebujejo pogovor, občutek varnosti, zaupanja vredne odrasle in šole, kjer je čustveno dobro počutje enako pomembno kot ocene
Primerjava z ostalimi državami, ki so sodelovale na seminarju, kaže, da je Slovenija glede duševnega zdravja otrok v zelo podobni situaciji. Povsod po regiji se pojavljajo težave v družinskih odnosih, medvrstniško nasilje – še posebej spletno nasilje – in vedno več psihičnih stisk.
Petra Zega je opozorila tudi na skrb vzbujajoče podatke TOM telefona, kjer je vsak peti kontakt v zadnjem letu povezan z motnjami hranjenja, samopoškodovanjem in samomorilnimi mislimi.
Kar 95 % otrok se s težavami ne upa zaupati staršem, zaradi česar v stiski pogosto ostajajo sami.
Podatki iz poročila TOM telefon za leto 2024 kažejo, da mladostnike najbolj pestijo teme, povezane z vrstniki, psihičnimi težavami in družino.
V zadnjih petih letih se je zmanjšal delež težav na področju družine, obenem pa opazno upadel tudi delež tem o ljubezni in spolnosti.
Demografska porazdelitev kaže, da je bilo 45 % klicev s strani fantov, 55 % pa s strani deklet. Pomembno je, da se psihične težave in samomorilne težnje 2,8-krat pogosteje pojavijo pri dekletih. Fantje pogosteje poročajo o težavah v šoli in pri zasvojenosti.
• 5–15 let: najpogosteje težave z vrstniki
• 15–18 let: psihične težave in družinske stiske
• 18+: psihične težave in ljubezenske težave
Ob zaključku seminarja je bilo jasno: duševno zdravje otrok mora postati prednostna naloga družbe. Otroci ne potrebujejo le psihologov in sistemskih rešitev, ampak tudi zaupanje, toplino, posluh in čustveno varnost. In kot so sporočili mladi sami – pogovor ni znak šibkosti, temveč znak poguma in zrelosti.
Preberite tudi:
* Psihologinja Katja o stiskah v šolskih klopeh: ob koncu šolskega leta se stres stopnjuje
* Množični morilci niso samotarji! Psiholog Rutar pojasnjuje, zakaj nas ministrova izjava lahko zavede