DUŠEVNE STISKE

Vsak peti mladostnik v Sloveniji ima znake depresije, čakalne dobe za psihološko pomoč pa segajo vse do leta 2031: »Duševna stiska ne more čakati!«

Ob svetovnem dnevu duševnega zdravja organizacije pacientov in psihoterapevtov opozarjajo na predolge čakalne dobe.
Fotografija je simbolična. FOTO: Getty Images

Fotografija je simbolična. FOTO: Getty Images

Fotografija je simbolična. FOTO: Getty Images

Fotografija je simbolična. FOTO: Getty Images

Fotografija je simbolična. FOTO: Getty Images

Fotografija je simbolična. FOTO: Getty Images

Fotografija je simbolična. FOTO: Getty Images

Fotografija je simbolična. FOTO: Getty Images

Verjetnost depresije FOTO: Sn

Verjetnost depresije FOTO: Sn

Čakalne dobe FOTO: Sn

Čakalne dobe FOTO: Sn

Koliko mladostnikov poišče pomoč? FOTO: Sn

Koliko mladostnikov poišče pomoč? FOTO: Sn

Fotografija je simbolična. FOTO: Getty Images
Fotografija je simbolična. FOTO: Getty Images
Fotografija je simbolična. FOTO: Getty Images
Fotografija je simbolična. FOTO: Getty Images
Verjetnost depresije FOTO: Sn
Čakalne dobe FOTO: Sn
Koliko mladostnikov poišče pomoč? FOTO: Sn
 10. 10. 2026 | 14:23
 10. 10. 2026 | 14:23
7:48

V Sloveniji se vse več mladih spopada z duševnimi stiskami, dostop do strokovne pomoči pa ostaja velik problem. Na prvo kliničnopsihološko obravnavo bi morali pri enem od slovenskih izvajalcev čakati vse do februarja 2031, otrok oziroma mladostnik pa bi pri drugem izvajalcu na prvi pregled prišel šele novembra 2029. Na skrb vzbujajoče čakalne dobe so ob današnjem svetovnem dnevu duševnega zdravja opozorili predstavniki pacientov in psihoterapevtov, ki od ministrstva za zdravje zahtevajo hitrejše zagotavljanje javno dostopne psihoterapevtske pomoči.

Po njihovih navedbah so bili omenjeni termini 9. oktobra objavljeni na uradnem portalu eZdravje. Gre za okvirna termina posameznih izvajalcev, zato podatkov ni mogoče razumeti kot splošne čakalne dobe za vse paciente v Sloveniji. Kljub temu opozarjajo na resne težave pri dostopu do strokovne pomoči. »Otroštvo ne more čakati do leta 2029. Duševna stiska ne more čakati do leta 2031,« so zapisali predstavniki štirih organizacij, ki so podpisale skupno izjavo za javnost. Poziv so pripravili Zveza organizacij pacientov ter uporabnikov zdravstvenih in socialnovarstvenih storitev Slovenije (ZOPS), Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani, ljubljanska podružnica Univerze Sigmunda Freuda in Združenje zakonskih in družinskih terapevtov Slovenije.

Čakalne dobe FOTO: Sn
Čakalne dobe FOTO: Sn

Vsak peti mladostnik ima verjetnost depresije

Da duševno zdravje mladih zahteva posebno pozornost, potrjujejo tudi podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Raziskava Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju (HBSC) je pokazala, da se je delež mladostnikov s povišano verjetnostjo depresije med letoma 2018 in 2022 povečal s približno 13 na 22 odstotkov. Še bolj skrb vzbujajoče je, da je 35,7 odstotka vprašanih mladostnikov poročalo o rednem doživljanju najmanj dveh psiholoških oziroma psihosomatskih simptomov, kot so nervoza, težave s spanjem, razdražljivost ali telesne bolečine. Skoraj sedem odstotkov mladostnikov je izkazovalo visoko stopnjo simptomov anksioznosti. Raziskovalci so ugotovili tudi, da so duševne stiske pogostejše med dekleti in starejšimi mladostniki. Občutke osamljenosti je v zadnjem letu doživel vsak šesti sodelujoči. Pri tem je pomembno poudariti, da povišana verjetnost depresije oziroma prisotnost simptomov še ne pomeni nujno tudi klinične diagnoze. Podatki pa jasno kažejo na veliko razširjenost psihičnih stisk med mladimi.

Fotografija je simbolična. FOTO: Getty Images
Fotografija je simbolična. FOTO: Getty Images

Dodatne podatke je lani predstavila Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani. Raziskava Duševno zdravje mladih v Sloveniji v kontekstu globalnih kriz, ki jo je vodila prof. dr. Metka Kuhar, je zajela 1059 mladih, starih od 16 do 24 let. Ugotovitve so pokazale, da je petina sodelujočih svoje duševno zdravje ocenila kot slabo. Na podlagi uporabljene lestvice je 21 odstotkov vprašanih poročalo o hudih ali zelo hudih simptomih depresije, 29 odstotkov o takšnih simptomih anksioznosti, 19 odstotkov pa o hudih ali zelo hudih simptomih stresa. Posebej zgovoren je podatek o iskanju strokovne pomoči. V zadnjem letu jo je uporabilo 19 odstotkov mladih, dodatnih 29 odstotkov pa jih je razmišljalo, da bi jo poiskali, vendar tega niso storili. Med najpogostejšimi razlogi so navajali stroške, pomanjkanje informacij o ustrezni pomoči in nelagodje ob razkrivanju osebnih težav. Približno 15 odstotkov sodelujočih je imelo uradno diagnozo duševne motnje. Skoraj 40 odstotkov pa jih je pri sebi prepoznalo značilnosti katere od duševnih motenj, najpogosteje anksioznosti ali depresije.

Verjetnost depresije FOTO: Sn
Verjetnost depresije FOTO: Sn

Lani zaradi samomora umrlo 336 ljudi

Duševne težave niso omejene zgolj na mlajšo populacijo. Podatki NIJZ iz zdravstvenega statističnega letopisa kažejo, da se je delež prebivalcev, ki so poročali o predhodno ugotovljeni anksiozni motnji, med letoma 2020 in 2024 povečal s 3,5 na 4,4 odstotka. Čeprav ta delež ne predstavlja vseh prebivalcev z anksioznimi simptomi, opozarja na pomembno breme duševnih motenj tudi med odraslimi. Skrb vzbujajoča ostaja tudi statistika samomorov. Po podatkih NIJZ je leta 2025 v Sloveniji zaradi samomora umrlo 336 ljudi, od tega 261 moških in 75 žensk. To je najmanj v zadnjih desetih letih, vendar Slovenija še vedno beleži visoko stopnjo samomorilnosti. Umrljivost zaradi samomora je pri nas skoraj dvakrat višja od evropskega povprečja.

Fotografija je simbolična. FOTO: Getty Images
Fotografija je simbolična. FOTO: Getty Images
Podpisniki poziva posebej izpostavljajo raziskave o samomorilnih mislih med mladostniki. Znanstvena analiza slovenskih podatkov HBSC 2022, na katero se sklicujejo, naj bi pokazala, da je 16,7 odstotka mladostnikov v zadnjem letu resno razmišljalo o poskusu samomora. Predstavniki pacientov in psihoterapevtov opozarjajo, da so zaradi dolgih čakalnih dob številni ljudje postavljeni pred težko odločitev: bodisi čakajo na obravnavo v javnem zdravstvenem sistemu bodisi poiščejo samoplačniško pomoč. To še posebej prizadene ljudi z nižjimi dohodki, ki si rednih samoplačniških obravnav težje privoščijo. »Duševno zdravje ne sme postati privilegij premožnejših, pravočasna pomoč pa ne izjema, temveč standard javnega zdravstvenega sistema,« poudarjajo podpisniki. Prepričani so, da je zgodnja obravnava ključna za preprečevanje poglabljanja duševnih težav, zmanjševanje tveganja za dolgotrajne posledice in ohranjanje posameznikovega družinskega, socialnega ter poklicnega življenja.

Koliko mladostnikov poišče pomoč? FOTO: Sn
Koliko mladostnikov poišče pomoč? FOTO: Sn

»Ljudje potrebujejo pravočasno, strokovno in javno dostopno pomoč«

Osrednja zahteva podpisnikov je hitrejša izvedba Zakona o psihoterapevtski dejavnosti, ki ga je državni zbor sprejel novembra 2025. Zakon je začel veljati 19. decembra 2025, uporabljati pa se bo začel 19. aprila 2027. Med drugim ureja pogoje za opravljanje psihoterapevtske dejavnosti, pridobivanje licenc, strokovni nadzor in ustanovitev zbornice psihoterapevtov. Ministrstvo za zdravje je aprila letos že sprejelo uredbo o dovoljenih psihoterapevtskih pristopih. Predstavniki organizacij zdaj zahtevajo jasen časovni načrt preostalih izvedbenih ukrepov in konkretne odgovore o vključevanju ustrezno usposobljenih ter licenciranih psihoterapevtov v javni zdravstveni sistem.

Fotografija je simbolična. FOTO: Getty Images
Fotografija je simbolična. FOTO: Getty Images
Od ministrstva za zdravje in državnega sekretarja Tadeja Ostrca pričakujejo tudi predstavitev načrta novih zaposlitev, merljivih ciljev za skrajševanje čakalnih dob ter ukrepov, s katerimi bi strokovna pomoč postala dostopnejša zlasti najranljivejšim. Ob tem opozarjajo, da morebitne dodatne spremembe zakonodaje ne smejo povzročiti novih zamud pri izvajanju že sprejetih rešitev. »Za ljudi, ki potrebujejo pomoč danes, sprejet zakon brez dejansko dostopnih storitev še ne pomeni izboljšanja,« poudarjajo. V zaključku skupnega poziva so zapisali še, da mora biti sistem duševnega zdravja organiziran glede na potrebe pacientov, ne pa glede na administrativne postopke in interesna razhajanja posameznih strokovnih skupin. Njihovo sporočilo ministrstvu za zdravje je jasno: »Ljudje ne potrebujejo novih obljub. Potrebujejo pravočasno, strokovno in javno dostopno pomoč.«

Spremljajte Slovenske novice kot prednostni vir na Googlu
Logo
IZBRANO ZA VAS
Promo
LUKSUZ
PromoPhoto
ZLOŽLJIV TELEFON
Promo
SPLETNA TRŽNICA
Promo
PRAZNIČNE DOBROTE
Promo
KAKO PRIHRANITI DENAR
Promo
PRIHODNOST
Promo
HIBRID
Promo
PODATKI
Promo
NEXT
PromoPhoto
EKSKLUZIVNA NOVA KOLEKCIJA
Promo
2027
Promo
BOŽIČNI OKUSI
PromoPhoto
SKRB ZA OBLAČILA
Promo
LOKALNA HRANA NA VLAKIH 2026
Promo
GLASBA
PromoPhoto
DEMENCI PRIJAZNA SKUPNOST